VinaKoper naj ostane v »domačih rokah«

Prodaja 50-odstotnega deleža družbe Adriafin, ki obvladuje 77,7 odstotka družbe Vinakoper, ponovno buri duhove v Slovenski Istri. Morebitni nestrateški kupec bi namreč predstavljal nevarnost ne le za prihodnost same družbe, temveč tudi za istrske vinarje, kulturno krajino in vinsko tradicijo, po kateri je Istra poznana daleč naokoli.

Oljka, stranka Slovenske Istre, ob tem poziva vse odgovorne, naj temeljito premislijo, komu dovoliti prevzem družbe, ki ni le gospodarska, temveč je globoko vsajena v družbeni in kulturni organizem Istre ter identiteto istrskega prostora. Odločitev bo toliko lažja, ker obstajajo resni domači interesenti s sorodno strateško naravnanostjo kot Vinakoper.

V tem trenutku je najresnejši interesent KZ Agraria Koper, ki že sedaj obvladuje 20,7 odstotka Vinakoper, z nakupom Adriafinovega deleža pa bi si zagotovila odločilno strateško pozicijo v družbi. Domače lastništvo Vinakoper je pomembno tudi zato, ker ima koprski vinar v lasti oz. zakupu okroglih 590 hektarjev vinogradov, in torej zemljišč tik ob slovensko-italijanski meji. To dejstvo v nobenem zgodovinske trenutku ni bilo zanemarljivo, danes pa postaja ponovno pomembno varovalo pred ozemeljskim jastrebi.

Odločitev Agrarie Koper, da prek nakupa družbe Adriafin postane strateška lastnica Vinakoper, podpirajo tudi vsi štirje istrski župani. V Oljki složnost županov z veseljem podpiramo, saj se zavedamo, da so nekatera strateška vprašanja za našo regijo rešljiva le ob usklajenem delovanju vseh istrskih občin.

O pomenu, da Vinakoper ostane v slovenski lasti, so prepričani tudi drugi poznavalci slovenskega vinarstva in kletarstva, kot morebitnega strateškega partnerja pa omenjajo Klet Brda. Ne le zato, ker gre za primorsko klet, ki je zasnovala uspešno prodajno strategijo, temveč tudi zato, ker naj bi bila sposobna delež v Adriafinu tudi odkupiti.

Na koncu ostaja še tretja možnost reševanja Vinakoper, in sicer Luka Koper, ki ima kot polovična lastnica družbe Adriafin predkupno pravico. Vinakoper s tem sicer ne bi dobil strateškega partnerja, bi pa pridobil čas, da ga najde. Obenem bi bila to priložnost za državo, da pokaže, ne le da se zaveda strateškega pomena obmejnega območja, temveč tudi, da podpira razvoj istrske regije in njenih ljudi.

Valter Krmac, predsednik Oljke