V okviru seje občinskega sveta Mestne občine Koper (21.10.21) je občinski svetnik mag. Patrik Peroša v imenu Lokalnega odbora Oljka podal pobudo:
#1 Pobuda za vzpostavitev javnih servisnih stojal za kolesa
V zadnji letih se je na območju Mestne občine Koper zelo razvilo kolesarstvo. Čedalje več ljudi kolesari, Koper pa postaja tudi iz tega vidika zanimiva turistična destinacija. Vsakoletno smo tudi priča novim kolesarskim potem, kar je tudi prava smer za zagotavljanje prometne trajnostne mobilnosti. S ciljem nadaljnjega razvoja kolesarstva podajamo pobudo o nadgradnji kolesarske infrastrukture, in sicer da se na določenih punktih ob kolesarskih poteh postavi javna servisna stojala za kolesa. Slednja naj vključujejo orodje (izvijači, ključi itd. raznih dimenzij), tlačilko, modul za polnjene električnih koles, parkirna stojala za kolesa itd. Smiselno je tudi postaviti klop in mizo, kar bi omogočalo krajši postanek in oddih.
#2 Pobuda za spremembo imena Obalnega zavetišča za živali
Obalno zavetišče za živali v Dvorih pri Sv. Antonu, s katerim trenutno upravlja Marjetica Koper, je zavetišče, ki pokriva celotno območje Slovenske Istre. Delovanje zavetišča se ravno zaradi tega v veliki meri financira iz javnih sredstev vseh štirih obmorskih občin. Poimenovanje »obalno« pa nekako ne reflektira območja delovanja zavetišča katero se razteza od morja, skozi priobalni pas do podeželja. S tovrstnim poimenovanjem se na mikroravni vsiljuje »obala«, ki pa postopoma izriva geografsko, kulturno in zgodovinsko identiteto Istre. Zato je ravno odgovornost na lokalni samoupravi, da skrbi za krepitev pripadnosti našemu prostoru. Podajamo pobudo, da se na prvem naslednjem sestanku županov P.I.K.A. obravnava in sprejme sprememba imena v »Istrsko zavetišče za živali« ali pa v »Zavetišče za živali Slovenske Istre«. Gre za simbolno dejanje, ko z majhnimi koraki lahko prispevamo k večji prepoznavnosti obenem pripadnosti naši regiji Istri.
#3 Pobuda za zagotovitev dodatnih sredstev za delovanje zavetišča
Sindikat družbe javnega podjetja Marjetica Koper je nedavno seznanil javnost o finančnih težavah v zvezi s financiranjem izvajanja javne službe in upravljanjem z Obalnim zavetiščem za zapuščene živali. Kot so pojasnili naj bi večina virov financiranja prihajalo iz proračunskih sredstev obmorskih občin, kar pa naj bi zadostovalo zgolj za sedem oz. osem mesecev poslovanja. V Oljki menimo, da do take situacije ne bi smelo priti, saj tudi zapuščene živali so živa bitja, ki sobivajo z nami. Zato je zadnje potrebno ustrezno poskrbeti. Podajamo pobudo, da se na prvem naslednjem sestanku županov P.I.K.A. obravnava problematika financiranja zavetišča ter sprejme ustrezna odločitev o zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev za ustrezno upravljanje z zavetiščem. To bo tudi jasni signal, da imamo radi živali.
#4 Pobuda za postavitev spominske table na Marsičevo hišo
Splošno znano je da smo imeli v mestu že v 19. stoletju slovenski oddelek učiteljišča, ki pa je zaradi italijanskih nacionalistov, iredentistov in podobne sodrge bilo primorano na premestitev v Gorico že leta 1908. Dnevno so se namreč dogajali napadi na slovenske in hrvaške študente, občinska uprava je celo izselila slovenskega učitelja iz občinskega stanovanja zaradi "žlavofilskih" teženj, kot so se izrazili.
Manj znano pa je, da so istega leta 1908 s pomočjo Ciril/Metodove družbe in Slovenske posojilnice, ki je dala na razpolago svoje prostore v prvem nadstropju, odprli osnovno šolo v slovenščini. Slovenci so se v Kopru dolgo prizadevali za odprtje šole, vendar jim ne mestna ne dunajska oblast tega niso dovolile. Zato je ta šola bila privatna, kar je po tedanjih predpisih bilo mogoče. Dobili so tudi učiteljico Marico Kregau iz Gorice, katero je družba finansirala. Na prvem vpisu se je prijavilo 110 slovenskih fantov in deklet iz mesta Koper. Do njene prepovedi s strani novih italijanskih okupacijskih oblasti so se zvrstile številne generacije in njih učitelji. Zadnja je bila Marica Pfeifer, ki se je po zaprtju preselila v Trst kjer je nadaljevala svoje učiteljsko delo. Njih imena večini ne pomenijo ničesar, ampak že zaradi spomina na junakinje tistega časa jih je potrebno zapisati. Hiša Slovenske hranilnice, znana kot Marsičeva hiša, kjer je bila šola, je današnji sedež zdravstvenega zavarovanja na koncu trga Brolo.
Podajamo pobudo, da se na Marsičevo hišo postavi spominska tabla, z napisom, da je bila v hiši slovenske hranilnice, v prvem nadstropju, leta 1908 ustanovljena slovenska osnovna šola, ki je uspešno delovala, dokler je ni fašistična oblast zaprla, kot tudi vse druge slovenske šole v Istri.
#5 Pobuda o začetku postopkov za premestitev koprskih zaporov
V Kopru je leta 2004 pričel delovati novi zavod za prestajanje kazni zapora. Že takrat je lokalno prebivalstvo negodovalo glede lokacije zavoda, saj je bil zgrajen neposredno ob takrat še edinem nakupovalnem centru. V vsem tem obdobju od otvoritve zaporov so se v bližji okolici odprli razni poslovno-trgovski kompleksi; v prihodnje pa bo zgrajeno tudi stanovanjsko naselje. Objekt zavoda za prestajanje kazni zapora je prostorsko neustrezno umeščen, z leti pa postaja čedalje bolj moteč za okolico. Podajamo pobudo, da se prične s postopki za njegovo premestitev na bolj diskretno lokacijo, ter sproščeni objekt oz. lokacijo nameni drugim vsebinam, ki sovpadajo s sosednjimi poslovno-trgovskimi objekti.
#6 Pobuda za izgradnjo Koprske zelene oaze
V Oljki podpiramo vsakršno prizadevanje za nove zelene parkovne površine oz. površine za preživljanje prostega časa, saj je potrebno mesto čim bolj ozelenit kar prinaša veliko pozitivnih učinkov na zdravje in počutje občank in občanov Mestne občine Koper.
Pri preučitvi mestnega in primestnega prostora smo ugotovili, da je smiselna nadaljnja širitev sedanjega območja ŠRC Bonifika in Centralnega parka Koper (kot prikazuje priložena skica). Gre za veliko območje, kjer se lahko občanke in občani ukvarjajo s športom, rekreacijo in aktivno preživljajo prosti čas ali pa zgolj sproščajo na zelenih parkovnih površinah.
Podajamo pobudo, da se ozeleni še območje od ŠRC Bonifika proti Semedeli, tako da bi se poglobilo hitro cesto H6 od podhoda pri policijski postaji do Semedelskega nadhoda (pasarele) ter bencinsko črpalko premestilo na drugo lokacijo stran od mesta. Z ozelenitvijo tega območja bi se povezala Semedela s Koprom, zmanjšal bi se hrup vozil, zrak bi postal bolj čist. Novo območje urejeno z mediteranskim rastlinjem in sprehajalnimi potmi bi poimenovali – koprska zelena oaza. Koper bi pridobil precej novih zelenih površin, kar bi vsakodnevno privabilo veliko ljudi željnih sprostitve.
Zavedamo se, da gre za zahteven projekt, saj so nekatere površine v državni oz. zasebni lasti. A obenem verjamemo, da je projekt uresničljiv, v kolikor se primerno pristopi k urejanju prostora z vključevanjem vseh deležnikov in jasno zastavljenim časovno-opredeljenim ciljem.
#7 Posaditev dreves vmes koprskih štiripasovnic
Vzdolž Ankaranske ceste, ki pelje od krožišča pri Luki Koper do krožišča pri Porsche Koper so vmes štiripasovnice posajena drevesa. Gre za primer dobre prakse, katero je smiselno razširiti tudi na druge koprske štiripasovnice (ob pogoju, da je tehnično izvedljivo in varno za udeležence prometa). Podajamo pobudo, da se vmes (na sredino) štiripasovnic posadijo drevesa Pinje (ali druga morebiti bolj primerna mediteranska drevesa), in sicer (a) Ferrarska ulica – od krožišča pri Luki Koper do krožišča pri stadionu, (b) Cesta Zore Perello–Godina – od krožišča pri stadionu do krožišča pri Solisu, (c) Ljubljanska cesta – od krožišča z vodometom do krožišča pri McDonaldsu, (č) Kolodvorska cesta – od križišča pri izstopu iz do trgovskega centra Planet Koper do križišča pri vstopu na parkirišče trgovskega centra Lidl, (d) Ankaranska cesta – od križišča pri vhodu na parkirišče Porsche Koper do krožišča pri trgovskem centru Supernova. Vsako posajeno drevo pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu, obenem lepoti in funkcionalnosti mestnega okolja. V Oljki zato podpiramo, da se mesto in primestje primerno ozelenita.
#8 Pobuda za povečanje števila javnih polnilnih postaj za električna vozila
Pred leti je bila pripravljena strokovna podlaga Mreže javnih polnilnih postaj za električna vozila. V dokumentu je zajet seznam predlaganih javnih postaj na 17 različnih lokacijah. Kljub strokovni podlagi in konkretnem predlogu, se ugotavlja, da mesto in njegov primestni del, sta še vedno podhranjena z javnimi polnilnimi postajami za električna vozila. Podajamo pobudo, da se čim prej pristopi k zagotoviti razširjene mreže javnih in zasebnih polnilni postaj za električna vozila širom celotne Mestne občine Koper. Trg električnih vozil se iz leta v leto povečuje, čedalje več električnih vozil je na naših cestah. Trajnostna in okolju prijazna mobilnost je del globalne strategije o zmanjševanju osebnih avtomobilov, ki uporabljajo fosilna goriva. S tem se prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku, večji kakovosti bivanja in javnem zdravju. Zatorej je smiselno povečati mrežo polnilnih postaj za električna vozila, kar lahko pozitivno prispeva na okolje in ljudi.
