V okviru 20. redne seje sta občinska svetnika Oljke, mag. Patrik Peroša in Vida Gračnar podala pobude in vprašanja. V okviru 21. redne seje so bili prejeti odgovori. Več v nadaljevanju.
Pobuda 1: Cestna kažipotna tabla za Labor
Podajamo pobudo, da se na vrhu klanca za Boršt/Glem/Labor, kjer je križišče za Glem (desno), za Boršt/Truške/Labor (levo) postavi cestna kažipotna tabla za naselje Labor (in Truške) zraven sedanjih tabel za Glem in Boršt. Na tem območju Mestne občine Koper so vsa navedena naselja, zato je nekoliko neobičajno, da sta zgolj dve tabli bližnjih naselij tega križišča. Predvsem se na tem križišču pogreša tablo za naselje Labor, saj je na zadnje označena nekaj kilometrov stran na razcepu pri avtobusni postaji v Babičih.
Odgovor: Postavitev kažipota za naselje Labor v predmetnem križišču je bila že naročena. Postavitev kažipota za naselje Truške pa ni utemeljena. Iz križišča Babiči (Pilj) je za vožnjo v smeri naselje Truške krajša in primernejša cesta skozi naselje Marezige, kjer je v križišču v centru naselja že postavljen kažipot, ki usmerja promet v smeri naselja Truške.
Pobuda 2: Sanacija ceste parc. št. 4613/5 k.o. Semedela (Grinjan, Bošamarin)
Cesta parc. št. 4613/5 k.o. Semedela, ki pelje od krožišča spodnjega Bošamarina (parc. št. 6406/3 k.o. Semedela) do Grinjana (kjer se priključi na cesto parc št. 3422 k.o. Šmarje) je na določenih odsekih v zelo slabem stanju in nevarna za ljudi in vozila, na nekaterih mestih ni niti ustrezno asfaltirana. Podajamo pobudo, da se v časovno primernem času cesto ustrezno sanira in s tem omogoči prebivalkam in prebivalcem tega območja varno uporabo te povezovalne poti do njihovih domov oz. do kmetijskih in drugih zemljišč.
Odgovor: Javna cesta, ki poteka po nepremičnini s parcelno št. 4613/5 k.o. Semedela je z odlokom opredeljena kot kategorizirana javna pot JP 677 361 (Bošamarin – Grinjan). V zvezi s trenutnim stanjem vozišča navedene ceste lahko navedemo, da jo Mestna občina Koper v okviru rednega vzdrževanja občinskih cest vzdržuje v stanju, da je zagotovljeno varno odvijanje prometa. Dejstvo pa je, da je predmetna javna pot zaradi novih gradenj in širitev poselitve naselja Bošamarin potrebna temeljite rekonstrukcije. Pri tem pa se najprej srečamo z neurejenim katastrskim stanjem. Mestna občina Koper je v preteklosti že izvedla več faz asfaltiranja vozišča z nekaterimi razširitvami. Trenutno obstaja precejšna razlika med dejanskim potekom ceste naravi in katastrom, kar je potrebno urediti. Omenjena rekonstrukcija ceste zahteva najprej pridobitev projektne dokumentacije, ureditev katastrskega stanja obstoječe ceste, pridobitev zemljišč za rekonstrukcijo ceste in uvrstitev investicije v načrt razvojnih programov. Na predmetni cesti se bo do rekonstrukcije ceste zagotavljal predpisan nivo vzdrževanja, da bo zagotovljena njena varna uporaba.
Pobuda 3: Ureditev parkirišča »pod deteljico – cona KP 34/548«
Parkirišče na Ulici 15. maja t.i. »pod deteljico – cona KP34/548« je neasfaltirano, kljub temu plačljivo za sicer 2,00 EUR za 24-urno parkiranje. Parkirišče je precej neizkoriščeno, kljub »atraktivni ceni«. V Oljki menimo, da v kolikor bi bilo parkirišče ustrezno asfaltirano bi bila njegova uporaba večnamenska. Tako bi se lahko za vikend, ko je sicer v glavnem parkirišče prazno, organiziralo npr. razne manjše dogodke kot npr. poligone za varno vožnjo s kolesi, rolerji ipd. Seveda bi bilo asfaltirano parkirišče bolj atraktivno in ustrezno urejeno za parkiranje, saj nanj ne bi npr. vplivale vremenske razmere. Parkirišče je smiselno vključiti v sistem »parkiraj in se pelji«, kar bi mu zagotovo dalo večjo uporabno vrednost.
Odgovor: Na parkirišču na Ulici 15. maja, t.i. »pod deteljico – cona KP34/548«, na podlagi sklepa občinskega sveta Javno podjetje Marjetica d.o.o., Koper, izvaja javno službo »upravljanje določnih javnih parkirišč«. Javna služba se financira izključno iz plačane parkirnine. Asfaltiranje predmetnega parkirišča bi zagotovo povečalo njegovo privlačnost in uporabnost, vendar je pri tem potrebno slediti ekonomskim vidikom in najprej izvesti ureditve rekonstrukcije šmarske cesto (predvideno krožišče z navezavami na HC), ki poseže na to območje parkirišča.
Vključitev v sistem »parkiraj in se pelji«, ob manjši zasedenosti obstoječih parkirišč, ni smiselna. Trenutno je na parkirišču možno parkirati po zelo ugodni ceni osebna ter kombinira in bivalna vozila, zelo uporabo pa je to parkirišče tudi v primeru večjih pogrebnih slovesnosti, glede na bližino pokopališča.
Pobud 4: Postavitev cestne varnostne ograje (Ulica Vena Pilona)
Cesta Ulica Vena Pilona od Cerkve Sv. Marije do Vrtca Semedela enota Markovec je glavna povezovalna cesta bivalnega naselja Markovec s Koprom. Cesto vsakodnevno prevozi veliko število ljudi, nekateri tudi z nekoliko višjo hitrostjo, ki je sicer na tem odseku omejena na 50km/h. Vzdolž ceste poteka pločnik katerega koristijo predvsem krajanke in krajani Markovca. Večkrat ga uporabljajo tudi otroci bližnje osnovne šole in vrtca, ki pa so zaradi frekventnosti in hitrosti vozil izpostavljeni nevarnosti. Podajamo pobudo, da se na ta odsek ceste namesti varnostna ograja, ki bi razmejevala cesto in pločnik. S tem bi se povečala varnost udeležencev v prometu tako tistih na pločniku kot tistih na cesti.
Odgovor: V proračunu Mestne občine Koper je za tekoče leto na postavki 2287 – Investicije v cestno infrastrukturo predvideno in zagotovljeno 50.000,00 EUR za investicijo KS Za Gradom - varnostna ograja ob Ulici Vena Pilona. V sklopu te investicije bo v podaljšku Ulice Vena Pilona na relaciji od balinišča do obstoječe betonske ograje na pločniku ob podpornem zidu postavljena kovinska varovalna ograja. Postopki za realizacijo te investicije so v teku.
Pobuda 5: Zagotovitev varnosti kolesarjem in pešcem ob novem obmorskem parku v Žusterni
Z začetkom gradnje obmorskega parka v Žusterni se je ukinilo priljubljeno pešpot. Pešci so tako že dalj časa primorani uporabljati kolesarsko stezo. V zadnjem obdobju, ko se je zaradi boljših vremenskih pogojev število kolesarjev in pešcev bistveno povečalo, je navedeni odsek postal izjemno nevaren. V Oljki si težko predstavljamo, da takšna ureditev ostane tudi čez poletje, ko je za pričakovati še večje število kolesarjev in pešcev. Podajamo pobudo, da se nemudoma pristopi k urejanju navedenega območja in sicer, da se pešce in kolesarje loči ter tako zagotovi za oboje ustrezno varnost pri uporabi sprehajalne in kolesarske poti.
Odgovor: Po koncu ureditve novega obmorskega parka med ustjem Badaševice in Žusterno smo poskrbeli tudi za tamkajšnji kolesarsko in pešpot, ki sta bili v času del združeni. Kolesarsko stezo smo zaradi varnosti speljali čez parkirišče, pešpot pa vzpostavili tik ob novem parku in na ta način pešce ločili od preostalih udeležencev v prometu.
Pobuda 6: Dodatna dovolilnica na gospodinjstvo za prebivalce mestnega jedra
Prebivalke in prebivalci mestnega jedra imajo možnost pridobiti eno dovolilnico na gospodinjstvo oz. stanovanjsko enoto po subvencionirani ceni. Za drugo, morebitno tretje vozilo pa veljajo bistveno drugačni pogoji. Podajamo pobudo, da se krajankam in krajanom mestnega središča omogoči dve dovolilnici na gospodinjstvo oz. stanovanjsko enoto. Časi, ko so gospodinjstva imela zgolj eno vozilo so že zdavnaj mimo, saj je prevozno sredstvo za odraslo osebo nuja (predvsem za tiste, ki imajo službo izven mestnega središča). Zavedati se moramo, da stil življenja v mestnem jedru precej drugačen kot v drugih spalnih naseljih primestja ali kot življenje na podeželju. Turizem in s tem povezane zabavne prireditve, daljši urnik gostinskih obratov itd. vpliva na noči mir in kvaliteto bivanja. Potem so še vsakodnevni obiskovalci mestnega jedra (zaposleni v raznih trgovinah itd., študenti, obiskovalci javnih zavodov in drugih inštitucij itd.), ki krojijo vsakodnevni mestni vrvež tako na parkiriščih kot v mestu. Meščanke in meščani so se primorani vsemu temu prilagajati in živeti z določenimi omejitvami oz. posebnostmi, ki jih terja okolje v katerem živijo. Nekoliko nerodno je, da so zaradi vsega tega še prikrajšani za parkirna mesta, za katera morajo plačevati zato, da lahko parkirajo nekje (precej) stran svojega doma. Ravno zaradi tega podajamo pobudo, da se gospodinjstvu (občankam in občanom s stalnim prebivanjem v mestnem središču) omogoči dve dovolilnici za parkiranje pod enakimi subvencioniranimi cenami. S tovrstnim ukrepom pokažemo, da razumemo njihov specifični položaj in jih dodatno finančno ne obremenjujemo.
Odgovor: Sprememba prometne ureditve na območju starega jedra mesta Koper-
Capodstria, ki jo je leta 2007 uvedel Odlok o prometni ureditvi v starem jedru mesta KoperCapodistria ter jo ponovno potrdil nov odlok, ki ste ga občinski svetniki sprejeli na 19. seji občinskega sveta 23. marca 2021 izhaja iz dejstva o omejenem številu parkirišč v mestnem jedru. Do leta 2007 je bilo prebivalcem mestnega jedra izdanih cca 1.700 dovolilnic, s katerimi so lahko parkirali na nekaj več kot 1000 parkirnih prostorih, ki so bili za to predvideni. Izdajanje dovolilnic, ki stanovalcem ne omogoča parkiranja, vsekakor ni smiselno, zaradi tega je prišlo do spremembe odloka. Z uvedbo ene dovolilnice na stanovanjsko enoto za stalno prijavljene prebivalce mestnega jedra je upravičencem teoretično zagotovljena možnost parkiranja v mestnem jedru.
Z namenom lajšanja problematike parkiranje je bilo stanovalcem mestnega jedra ponujeno alternativno parkiranje na obrobju mesta pod posebnimi pogoji (ugodni abonmaji za stanovalce določenih predelov mestnega jedra). Za drugo vozilo je bil predviden poseben cenovno ugoden abonma, ki omogoča neomejeno parkiranje na javnem parkirišču za tržnico in za TPO Barka.
Ugoditev podani pobudi in stanovalcem mestnega jedra (ponovno) izdati dovolilnice za parkiranje v mestnem jedru za prometno ureditev v mestnem jedru pomeni, da se vračamo v obdobje pred letom 2007, ko so vsi imeli dovolilnice, s katerimi pa praktično ni bilo možno parkirati. Predvsem pa pobuda ni v skladu z usmeritvijo Mestne občine Koper, da iz mestnih ulic in trgov umakne parkirana vozila in te površine nameni pešcem, zelenim površinam oziroma nameni drugim vsebinam. Z zadnjo spremembo je dana možnost parkiranja drugega vozila tudi na parkiriščih ob severni obvoznici, ki so sedaj že namenjena stanovalcem mestnega jedra.
Pobuda 7: Dodatna parkirna mesta Bernetičeva ulica
Stanovalke in stanovalci Bernetičeve ulice na Markovcu se dalj časa srečujejo s parkirno problematiko. Trenutna razpoložljiva parkirna mesta ne zadostujejo za vsa vozila, zato so potrebni določeni ukrepi s katerimi se povečajo površine za parkiranje vozil. Vzdolž blokov Bernetičeva 20 in 22 je ob cesti prostora za 10 vozil. Zaradi pomanjkanja prostora (zadostne širine ceste) so navedena vozila parkirana bočno oz. vzdolž ceste. Podajamo pobudo, da se parkirna površina poveča za približno 2m v širino (do bližnjih dreves ob ograji zemljišča Obalnega doma upokojencev). Tovrstni ukrep bi omogočil parkiranje pod kotom 45° kar bi podvojilo kapaciteto parkiranja na tem območju. Glede na to, da je čisto vsako dodatno parkirno mesto »zlata vredno« se nadejamo, da bo tovrstna pobuda uslišana in realizirana v časovno sprejemljivem okviru.
Odgovor: S problematiko parkiranja na območju Bernetičeve ulice so pristojne službe na Mestni občini Koper seznanjene. Za ureditev parkirnih prostorov za bočno parkiranje je po veljavnih predpisih potrebno zagotoviti pas širine 2,50 metra oziroma 2,00 m, če je parkiranje ob pločniku, za poševno parkiranje (t.i. na ribjo kost) pa od 4,10 m do 4,60 m, odvisno od kota parkiranja. Pri tem pa je potrebno med parkiranim vozilom in enosmernim voziščem zagotoviti še 0,70 metra varnostnega pasu. Širina vozišča na enosmerni cesti pa mora biti širine najmnj 3,50 metra. Glede na navedeno bi v Bernetičevi ulici za ureditev bočnega parkiranja potrebovali najmanj 6,70 metra širine, kar pa ni izpolnjeno.
Predlagano rešitev smo že usklajevali s predstavniki KS Žusterna. V kolikor se bo to izkazalo za upravičeno investicijo, glede na potrebe in prioritete, bo najprej potrebno pridobiti zemjišče, ki je v lasti Republike Slovenije.
Pobuda 8: Celostna ureditev kopališča Žusterna
V kratkem bo zaključena ureditev novega obmorskega parka med izlivom reke Badaševice in kopališča Žusterna. Park že zdaj nakazuje, da bo kaj-kmalu postalo priljubljeno kopališče kar je zagotovo dobrodošla pridobitev za Mestno občino Koper. V neposredni bližini navedenega novega parka (kopališča) pa je med krajankami in krajani zelo priljubljeno kopališče Žusterna. Z razliko od Koprskega mestnega kopališča, slednje ni bilo deležno temeljite obnove oz. nadgradnje v sodobno varno in ljudem prijazno kopališče.
Podajamo pobudo, da se v investicijski plan za leto 2022 vključi temeljita obnova in s tem preobrazba kopališča Žusterna. Med možnimi ukrepi sodi popolna preureditev malega morskega bazena namenjenega otrokom. Slednji potrebuje gladko podlago ter ustrezno vodno črpalko, ki bi zagotavljala enakomerno višino morske vode ne glede na plimo ali oseko. Naslednji predlagani ukrep je usmerjen v spremembo kamnite (ob)morske postavitve ob olimpijskem bazenu, tako da se naredi kamnite stopnice, ki bi omogočale prijaznejši način vstopa v vodo in sončenje / ležanje na njih (podobna postavitev kamnov je na pasji plaži ob izlivu reke Badaševice). Na taistem območju, obmorska sprehajalna pot med olimpijskim bazenom in morjem (priljubljeno tudi za sončenje in poležavanje ob morju) je smiselno dvigniti za en meter s ciljem, da se onemogoči poplavljanje v času plime. S tem dobi ta del kopališča smiselno celoto. Tretji predlagani ukrep je usmerjen v preplastitev centralnega betonskega dela kopališča, z ljudem in okolju bolj prijaznimi materiali. Celotno površino je smiselno dvigniti za 50-100 cm s ciljem zmanjšanja možnost poplavljanja v času plime. Vstop v vodo bi lahko bil urejen na enak način kot prej predlagano, da se omogoči vzdolžne kamnite stopnice. Četrti ukrep je usmerjen v celostno izboljšavo otroškega igrišča z zagotovitvijo dodatnih - mlajšim otrokom primernih igral, predvsem pa da se vsakoletno zamenja pesek v peskovniku, kar bi dvignilo higienski standard uporabe slednjega.
Zagotovo je še veliko drugih potrebnih ukrepov s katerimi bi kopališče nudilo boljše pogoje za uporabnike, vsaj takšne kakršne so deležni uporabniki koprske plaže. Predlagamo, da se nemudoma pristopi k pripravi ustrezne dokumentacije za celostno ureditev kopališča Žusterna. Smiselno je imenovati delovno skupino zadolženo za posodobitev kopališča Žusterna, ki bi bila sestavljena s strani predstavnikov občinske uprave, upravljavca kopališča, sveta krajevne skupnosti Žusterna in Turističnega društva Žusterna.
Odgovor: Odgovor je podan pri pobudi 9
Pobuda 9: Sprememba upravljavca kopališča Žusterna (razen olimpijskega bazena)
S koprsko mestno plažo in novo-nastajajočim obmorskim parkom upravlja Marjetica Koper, medtem ko s kopališčem Žusterna - Javni zavod za šport Mestne občine Koper. Kopališče Žusterna parc. št. 6530 in 6513, k.o. Semedela) je opredeljeno kot športni objekti namenjeni vodnim športom, skladno s sklepom o določitvi javnih športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Koper (Uradni list RS, št. 111/2013 z dne, 27. 12. 2013). Parc. št. 6530 k.o. Semedela zajema površino celotnega kopališča v Žusterni, tudi tistega dela, ki nima nič skupnega s športom. Javni zavod za šport Mestne občine Koper je tako primoran upravljati tudi s površinami, ki nikakor ne sodijo v sklop javne športne infrastrukture namenjene izvajalcem letnega programa športa oz. drugim uporabnikom na področju športa. Podajmo pobudo, da se parc. št. 6530 k.o. Semedela razparcelira na ta način, da bazenski kompleks s pripadajočim objektov izloči iz kopališča Žusterna, pri čemer ohrani status javnega športnega objekta s katerim upravlja Javni zavod za šport Mestne občine Koper. Preostali del kopališča se preda v upravljanje Marjetici Koper, na enak način kot je urejeno za koprsko plažo z odlokom o upravljanju obmorskega mestnega kopališča v Kopru.
Odgovor: Kopališče Žusterna je vrsto leta eno najbolj priljubljenih poletnih stičišč domačinov, kjer si v poletnem času vroče dni krajšajo ob morju. Skozi leta je bila priljubljena plaža deležna nekaterih sprememb, ki je kopališče z izgradnjo bazena spremenila tudi v športni objekt. Ta je bil za razvoj športa nujno potreben. Mesta občina Koper je v sodelovanju z upravljavcem kopališča vsako leto objekt pripravila za poletno sezono, med letom pa skrbela za nemoteno delovanje bazenske infrastrukture. Z izgradnjo novega olimpijskega bazena na Bonifiki se je porodila možnost, da kopališče Žusterna zasije v novi podobi.
V teku je imenovanje delovne skupine, katere naloga bo določiti vsebine/izhodišča, oziroma izdelava programske naloge, kot osnovo za naročilo idejne rešitve za celostno preureditev/ureditev Kopališča Žusterna.
V delovni skupini bodo poleg strokovnih služb MOK sodelovali tudi predstavniki KS Žusterna, Turističnega društva Žusterna, Javnega zavoda za šport Koper, Marjetice Koper itd.
Po potrditvi pripravljenih izhodišč za ureditev Kopališča Žusterna se bo naročila idejna zasnova. Potrjeni idejni zasnovi sledi priprava projektne dokumentacije (DGD, PZI,…).
Ker ima Kopališče Žusterna status javnega športnega objekta, namenjenega vodnim športom, skladno s sklepom o določitvi javnih športnih objektov občinskega pomena v
Mestni občini Koper (Uradni list RS, št. 111/2013 z dne, 27. 12. 2013), Parc. št. 6530 k.o.
Semedela, je Mestna občina Koper pristopila k postopkom za razdelitev dejanskih športnih objektov (center vodnih športov in olimpijski bazen) in naravnega kopališča Žusterna.
Ker bo v kratkem zaključena ureditev novega obmorskega parka med izlivom reke Badaševice in kopališča Žusterna, ki sam po sebi narekuje novo plažo, se kot smiselno rešitev za upravljavca nove plaže in kopališča Žusterna, ponuja Marjetica Koper, ki že upravlja koprsko kopališče.
Mestna občina Koper namerava projekt celovite obnove kopališča v Žusterni oblikovati ob upoštevanju smernic EU za projekte tako, da bo možno kandidirati na razpise za nepovratna sredstva. EU bo v novi večletni finančni perspektivi podpirala tudi projekte oz. ukrepe namenjene zmanjševanju poplavne ogroženosti, urejanju degradiranega urbanega območja (kopališče Žusterna je znotraj DUO), izboljšavam javne in skupne turistične infrastrukture, izboljšanju pogojev za gibalno omejene osebe ipd. Na podlagi pripravljenih projektov za izvedbo del, bi bilo možno kandidirati na razpisih iz Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, razpisih za urbani razvoj in celovite trajnostne naložbe, za sredstva iz kohezijskega sklada in na čezmejnih Interreg projektih.
Pobuda 10: Nadgradnja uporabe kurjercev mestnem jedru
Kurjerca je prvenstveno namenjena prebivalkam in prebivalcem mestnega jedra, zlasti starejšim in gibalno oviranim osebam, ki težje dostopajo do doma in javnih storitev. Trenutni urnik kurjerce je določen za vse dni v letu od 8. do 21. ure, njena vozna pot pa omejena na mestno središče do cest (Vojkovo nabrežje, Pristaniška ulica, Kopališko nabrežje). V Oljki ocenjujemo, da je smiselno tako urnik kot vozno območje spremeniti s ciljem, da se zajame širši krog uporabnikov ter poveča njeno uporabnost. Podajamo pobudo, da se urnik kurjerce spremeni, in sicer vse dni v letu od 6. do 23. ure, vozno področje pa razširi do ceste Zore Perello-Godina, Ferrarske ulice in Ljubljanske ceste. S tem bi se med ostalim omogočil prevoz do Zdravstvenega doma Koper na Ljubljanski cesti, do nove lokacije Upravne enote, do stanovanjskega kompleksa Koprska vrata itd.
Odgovor: Električna vozila »Kurjerce« so bile uvedene predvsem za potrebe in boljše dostopnosti krajanov mestnega jedra Kopra. Podobne pobude so bile že podane in tudi strokovne službe so razmišljale o možni razširitvi območja, vendar pa je večina navedenih lokacij dosegljiva z obstoječimi linijami avtobusi mestnega prometa, zato je bila sprejeta odločitev, da »Kurjerce« izvajajo prevoze na območju mestnega jedra, saj bi v nasprotnem primeru s počasnostjo ter omejenim dometom, ovirale pretočnost prometa na cestah izven mestnega jedra, še posebej v prometnih konicah. Prevozi na klic so bili vključeni v koncesijo mestnega prometa, upoštevajoč izkušnje ostalih mest in potrebe stanovalcev mestnega jedra. Urnik »Kurjerc« se bo, tako kot do sedaj, tudi v bodoče prilagajal potrebam uporabnikov.
Pobuda 11: Digitalizacija na področju mestnih dovolilnic za parkiranje
Sedanja ureditev določa upravičencem pridobitev dovolilnice za uporabo prometnih površin na območju mestnega jedra. Upravičenec je dolžan pridobljeni dokument oz. dovolilnico postaviti na vidno mesto v svoje vozilo. Tovrstna uporaba dovolilnice mu omogoča parkiranje v mestnem jedru na območjih za parkiranje z dovolilnico. Podajamo pobudo, da se sistem »tiskanega dokumenta« postopoma ukine in preide na digitalni sistem. To pomeni, da upravičenci ne bi več potrebovali postavljati dovolilnice v svoje vozilo, saj bi mestna redarska služba elektronsko preverjala avtomobilske registrske tablice parkiranih na območjih kjer je dovoljeno parkiranje imetnikom dovolilnic. Tovrstna sistemska rešitev je prijaznejša do okolja oz. trajnostno naravnana, ker ni potrebo tiskati dovolilnic obenem bistveno bolj uporabna do upravičencev dovolilnice. Podobno rešitev uporablja Marjetica Koper za sistem »SMS parking«, kjer ni več potrebno postaviti parkirni listek na vidno mesto.
Odgovor: Z odprtjem Parkirne hiše Belveder smo naredili prvi korak k postopnemu umiku prometa iz starega mestnega jedra Kopra. Poleg sprememb parkirnega režima bomo omejili dostop po Kidričevi ulici in ga zavarovali s fizično zaporo, podprto z naprednim sistemom, ki bo temeljil na digitalnih podatkih o imetnikih dovolilnic. V sled temu Mestna občina Koper že izvaja določene aktivnosti za prenovo celotne informacijske rešitve za dovolilnice, ki bo med drugim omogočila opustitev tiskanih dovolilnic. Trenutno iščemo primernega ponudnika, ki lahko zagotovi ustrezno programsko rešitev, ki bo omogočala čim boljšo uporabniško izkušnjo, hkrati pa zagotavljala učinkovit nadzor.
Ob tem naj pojasnimo, da je praksa iz drugih občin v Sloveniji, kjer so v celoti ali delno uvedli digitalne rešitve za dovolilnice, pokazala, da je tiskane dovolilnice smiselno ohraniti predvsem tam, kjer dostopi niso fizično omejeni, medtem ko je uvedba alternativnih rešitev brez tiskanih dovolilnic (brezstične kartice, prepoznavanje tablic) smiselno uvesti na parkiriščih, do katerih je dostop omejen s fizičnimi zaporami.
Fizične dovolilnice imajo namreč še vedno kar nekaj prednosti pred digitalnimi, saj so vidne in omogočajo hitrejšo prepoznavo vozil, ki so potencialno v prekršku. Po drugi strani izključno digitalne dovolilnice zahtevajo preverjanje vseh tablic na parkirišču, kar bistveno podaljša trajanje nadzora. Ob tem je treba upoštevati tudi »psihološki« učinek pri ljudeh, ki odsotnost fizične dovolilnice razumejo, kot da vozilo ni upravičeno do parkiranja na določenem območju, zato se redno obračajo na redarsko službo in podajajo prijave. Seveda pa obstajajo različne rešitve za fizične (tiskane) dovolilnice in bomo, glede na pretekle izkušnje, preverili možnosti in izbrali najbolj primerno obliko.
Pobuda 12: Sprememba prometnega režima na parkirišču pri OŠ Antona Ukmarja
Parkirišče pri Osnovni šoli Antona Ukmarja (parc. št. 352/45 k.o. Semedela) se lahko koristi na osnovi plačila parkirne (prva ura je brezplačna, vsaka nadaljnja 0,50 EUR; abonmaji niso dovoljeni). Od uvedbe tovrstnega sistema je parkirišče večinoma delno prazno. Podajamo pobudo, da se za polovično kapaciteto parkirišča (t.j. za 34 parkirnih mest) uvede možnost nakupa mesečnega abonmaja. S tovrstno rešitvijo bi bilo parkirišče bistveno bolje izkoriščeno, kar bi imelo pozitiven učinek na bližnja parkirišča pri Vena Pilona 16 in 18, ki bi se vsaj delno razbremenila.
Odgovor: Parkirišče je namenjeno delovanju osnovne šole, predvsem nemotenemu prihodu in odhodu. Sedanji parkirni režim to omogoča. Uvedba dveh parkirnih režimov na parkirišču pri OŠ Anton Ukmar je tehnično in funkcionalno neizvedljiva in nepotrebna. Režim in pravico parkiranja na parkirišču ob objektih Vena Pilona 16 in 18 je potrebno rešiti ločeno na način, da bodo tam lahko parkirali samo upravičenci (stanovalci) npr. s postavitvijo zapornice, uvedbo javne službe, kjer abonmaje lahko pridobijo samo stanovalci ali na druge primerne načine.
Pobuda 13: Sistem prometnega režima v parkirni hiši Belveder
Pred dnevi se je odprla parkirna hiša Belveder s 466 parkirnimi mesti, od katerih je 250 namenjenih stanovalkam in stanovalcem mestnega jedra. Nekatere prebivalke in prebivalci mestnega jedra bodo sicer v letošnjem letu izgubili svoja parkirna mesta; ponuja se jim možnost abonmaja v vrednosti 20 EUR mesečno za parkiranje v parkirni hiši ali abonma 35,65 EUR letno za parkiranje na parkirišču Severna obvoznica pod Bastionom. Gre za drugačne (slabše) pogoje kot so jih imeli do sedaj, ko so lahko parkirali bliže svojemu domu za 20 EUR za dve leti. Podajamo pobudo, da se »oškodovanim« prebivalkam in prebivalcem mestnega jedra omogoči nižjo mesečno ceno uporabe parkirne hiše, pri čemer naj se jim zagotovi fiksno parkirno mesto (zapis registrske oznake vozila). Tovrstna predlagana rešitev bo pripomogla k bolj prijazni spremembi mirujočega prometa za ta del mestnega jedra.
V zvezi s parkiriščem Severna obvoznica pod Bastionom pa podajamo pobudo, da se izda le toliko abonmajev kolikor je razpoložljivih mest. S tem se zagotovi, da bodo uporabniki tega parkirišča imeli zagotovljeno parkirno mesto, ne glede na uro prihoda.
Odgovor: Prebivalci mestnega jedra, ki so pridobili možnost parkiranja v PH Belveder in ob Severni obvoznici imajo tarife parkiranja določene enako, kot so določene za prebivalce Prešernovega trga, Staničevega trga, Gortanovega trga in ulic, ki so dostopne preko teh trgov. Cena abonmaja v vrednosti 20 EUR mesečno za parkiranje v parkirni hiši ali abonma 35,65 EUR letno za parkiranje ob Severni obvoznici je enaka kot je tarifa parkiranja v PH Zeleni park in tarifa abonmaja za parkiranje na javnem parkirišču pri ex. Banki Koper.
V konkretnem primeru ne moremo govoriti o »oškodovanih« prebivalcih, ker so za navedene zneske pridobili pravico do zagotovljenega parkirnega prostora, ki ga imetniki abonmaja za parkiranje pri ex. Banki Koper nimajo, ker se na parkirišču izvaja javna služba »upravljanje določenih javnih parkirišč«.
Glede omejitve števila abonmajev se s predlagateljem ne moremo strinjati, saj moramo naše občane obravnavati enakopravno, ne glede na to, kdaj je kdo podal vlogo za pridobitev abonmaja. V primeru, da bo izdanih več abonmajev, kot je parkirnih prostorov, se lahko določi dodatna parkirišča za parkiranje z abonmaji.
Pobuda 14: Ureditev Kidričeve ulice
Z odprtjem parkirne hiše Belveder, je omejen dostop po Kidričevi ulici. Dovoljen bo izključno stanovalkam in stanovalcem, ki po Kidričevi dostopajo do svojih domov, dostavnim in servisnim vozilom ter intervencijskim službam. Tovrstni ukrep bi moral vplivati na zmanjšanje vozil po Kidričevi ulici. Podajamo pobudo, da se Kidričevo ulico (od Muzejskega trga do Titovega trga) »ozeleni« s postavitvijo korit z raznimi drevesi, grmički, rožami itd. Tovrstna ureditev bi ulico naredila prijaznejšo za sprehajalce mestnega jedra.
Odgovor: Pobuda o »ozelenitvi« dela Kidričeve ulice med Muzejskim trgom in Titovim trgom je sicer všečna, vendar trenutno še ni izvedljiva, saj se promet v mestnem jedru ureja postopoma. Vsekakor bomo podano pobudo preučili s predstavniki KS in uskladili potrebe in želje krajanov, z dejanskimi možnostmi v prostoru.
Pobuda 15: Izvedba nujnih ukrepov na državni cesti Dragonja-Šmarje
Krajanke in krajani Krajevne skupnosti Šmarje ter predvsem prebivalci naselja Srgaši (Kožera) ob glavni državni cesti Šmarje – mejni prehod Dragonja (cestni odsek G1/11/odsek 1062) se soočajo z nevzdržnimi razmerami prevelikih hitrosti, neupoštevanja sedanjih prometnih oznak, visoke stopnje prometnega hrupa ter neurejenosti cestnega krožišča ob odcepu za Šmarje in Gažon.
Zaradi neprimerne hitrosti vožnje in posledičnih prometnih nesreč oz. visokih frekvenc prometa, je ogrožena varnost krajanov, kakor tudi zelo moteno normalno življenje zaradi neprestanega hrupa, ki ga povzročajo predvsem tovornjaki, tudi v nočnih urah. Prav tako pa je prisotno prehitevanje po označenih pasovih, kateri so izrecno namenjeni zavijanju na dvorišča in neprimerne hitrosti, kljub obstoječim vendar pomanjkljivim oznakam naselja Srgaši. Iz navedenih razlogov predlagamo, da se k reševanju problematike pristopi celostno na trasi od oznake naselja Srgaši – pri bencinski črpalki Istrabenz Šmarje (hišna št. Srgaši 42, 42a) čez naselje (hišne št. Srgaši 40, 35 in 35a do gostilne Pirun (hišne št. Grintovec 38, 39, 39a).
Izpostavljamo izvedbo naslednjih urgentnih ukrepov:
Lokacija 1 (hišne št. Srgaši 40; krožišče v Srgaših): na tem mestu se nahaja glavno cestno krožišče, ki naj bi omogočalo varen izhod oziroma vklop voznikov v/iz smeri Gažon, center vasi Srgaši in Šmarje. Krožišče ni urejeno, oziroma povsem uničeno zaradi poškodb in visokih hitrosti predvsem tovornjakov iz smeri Dragonja – Koper in obratno. Krožišče zahteva nujno ureditev, ki bo zagotavljala varno vključevanje v promet za vse udeležence, ter predvsem omejila visoke hitrosti skozi naselje Srgaši, ki jih večina ne upošteva. Neprimerna geometrija cestnega krožišča namreč sedaj omogoča skoraj nemoteno vožnjo iz smeri Dragonja – Koper na način, da vozilom pred vstopom v krožišče ni potrebno zmanjševati hitrosti.
Lokacija 2 (hišni št. Srgaši 35 in 35a): Območje predstavlja vstopno / izhodno točko v vas (na glavni cesti Dragonja-Koper), kjer je problematičen predvsem vstopni vozni pas cestišča v naselje Srgaši (iz smeri Dragonje). Na mestu je postavljena označevalna tabla za naselje Srgaši, ki pomeni omejitev hitrosti na 50 km/h. Po naših opazovanjih manj kot 10% voznikov na tem mestu prilagodi hitrost, medtem ko večina nadaljuje z neprimerno visokimi hitrostmi (tudi 80 km/h ali več) v smeri proti krožišču. Glede na neposredno bližino stanovanjskih objektov in dvorišč pozivamo k takojšnji postavitvi protihrupne in zaščitne ograje in dodatne signalizacije omejitve hitrosti skozi naselje s postavitvijo stacionarnega radarja za merjenje hitrosti.
Lokacija 3 (hišni št. Grintovec 39, 39a): Območje predstavlja poseljeni del vasi Grintovec, kjer se neposredno ob glavni državni cesti nahajata dva objekta. Objekt s hišno št. 39 predstavlja gostinski obrat z gostinsko teraso, ki je neposredno ob cesti. Visoke hitrosti in hrup vplivata na (ne)atraktivnost te lokacije za mirno sproščeno posedanje za kosilo oz. večerjo na terasi gostinskega obrata. Pri obeh objektih se predlaga takojšnja postavitev protihrupne in zaščitne ograje, s čimer se zagotovi v prvi varnost ljudi.
Glede na to, da gre za območje državne ceste, pozivamo občinsko upravo, da s pobudami pristopi do pristojnega ministrstva in direkcije, s ciljem takojšnjega ukrepanja za zagotovitev varnosti ljudi in njihovega nepremičnega premoženja.
Odgovor: Gre za krožišče na državni glavni cesti, ki ni v upravljanju Mestne občine Koper, ampak v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Po zagotovilih DRSI, promet v predmetnem krožišču in širšem območju urejen skladno z veljavnimi predpisi. Neprimerna konfiguracija krožišča je žal posledica zatečenega stanja in dosedanjega urejanja prometa na obravnavani lokaciji. Krožišče je bilo izvedeno tako, da se je nekdanje štirikrako križišče preuredilo v začasno krožišče.
Zahteve za izboljšanje stanja in prometne varnosti na tej cesti so bile DRSI že posredovane. S predlaganimi ukrepi jih bomo ponovno seznanili z zahtevo, da se podane pobude preuči in potrebno tudi izvede.
Pobuda 16: Pobuda za spremembo namembnosti sedanjega parkirišča na Ukmarjevem trgu ob odprtju parkirne hiše Belveder
V Oljki smo že več kot 10 let nazaj predlagali, da se »elitno« obmorsko parkirišče Ukmarjevega trga nameni drugim vsebinam za ljudi. Parkirišče na tako dragoceno lokacijo ne sodi, zato smo že takrat predlagali, da se spremeni v prijeten park ob morju.
V kratkem se bo v bližini Ukmarjevega trga odprla parkirna hiša Belveder, zato v Lokalnem odboru Oljka Koper ocenjujemo, da je prišel čas za spremembo namembnosti tega parkirišča.
Predlagamo, da se trg na novo tlakuje z istrskim kamnom, na vzhodni strani zasadi z drevesi ter na južnem delu ohrani parkirna mesta za ribiče in druge lastnike plovil. Trg na ta način ohrani možnost večnamenske rabe med katere sodi tudi organizacija kulturnih, športnih, zabavnih in drugih prireditev. Primarno pa bi bil namenjen preživljanju prostega čas ob morju, zato bi se trg ozelenil z mediteranskim rastlinjem v premičnih koritih in postavitvijo klopi za sedenje, ki se začasno odstranijo v primeru prireditve.
Na zahodni strani trga (ob morju) bi se zgradil stekleni objekt z ravno pohodno streho oz. razgledno ploščadjo, ki bi omogočala sprehajanje, sedenje, ležanje – skratka uživanje ob morju. V objektu bi bilo dovolj prostora za gostinsko in turistično dejavnost ter javne sanitarije, njena steklena prepustnost pa bi ohranjala vizualni stik z morjem iz trga.
Lokacija bi se celostno zaključila s postavitvijo štirih 30 metrskih stebrov za slovensko, italijansko, EU in koprsko zastavo. Zastave bi bile vidne z morja, kar bi prihajajočim plovilom naznanjalo prihod v Koper.
V Lokalnem odboru Oljka Koper se zavedamo, da gre za investicijo, ki terja določene finančne resurse ter potrebni čas izvedbe. Zato predlagamo, da se ob odprtju parkirne hiše Belveder, parkirišče na Ukmarjevem trgu začasno preuredi in nameni kakovostnem preživljanje prostega časa: vozila se s trga odmaknejo, začasno namestijo klopi za sedenje in korita z mediteranskim rastlinjem.
S tovrstno spremembo se že jasno nakaže, da je lokacija ob morju dragocena dobrina, ki jo namenjamo ljudem in ne prevoznim sredstvom.
Odgovor: O drugačni vsebini tega prostora se že nekaj časa razmišlja, saj je končni cilj MOK, da se površine, ki se nahajajo neposredno ob morju, nameni mesto tvornim vsebinam in ne vozilom. Za dokončni umik vozil pa je najprej potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest, ki se v kratkem predvidevajo v okviru P&R Sonce, pri objektu Barka. Pri nadaljnjih postopkih urejanja prostora, tudi Ukmarjevega trga, se bodo vsekakor upoštevale vse prejete pobude ter želje občanov in prebivalcev mestnega jedra.
