Jadransko morje, Slovenska Istra in lokalno prebivalstvo so nerazdružljivo povezani. Morje nas opredeljuje podnebno, gospodarsko in kulturno-zgodovinsko. Kljub temu, da imamo le manjši košček morja (priobalni pas je dolg nekaj manj kot 47 km, teritorialno morje pa nekaj več kot 300 km2), je za našo regijo pomembno tudi iz vidika športnega udejstvovanja.
Začetki organiziranega športa v Slovenski Istri naj bi segali v davno leto 1887, ko je bil v Piranu ustanovljen veslaški klub Piranese Salvore, ki zaznamuje tudi začetek veslanja v Sloveniji. Leto kasneje (1888) je tudi Koper dobil veslaški klub imenovan S. C. Libertas, kateri je bil takrat močno vpet v športno, družabno in kulturno življenje Koprčanov. Zgodovinska pričevanja govorijo o veslaški regati na koprskem, ki naj bi bila že davnega leta 1754, za kar predvidevamo, da so bili športni dogodki tudi dlje v preteklosti, a kot mejnik je smiselno upoštevati klubsko organizirano športno dejavnost.
Morje slovenske Istre je navkljub svoji »butični« velikosti, očitno pravi poligon za oblikovanje vrhunskih športnic in športnikov. V zadnjem stoletju beležimo kar nekaj uspešnih nastopov na olimpijskih igrah in drugih mednarodnih tekmovanjih športnic in športnikov, ki so svojo kariero začeli in ustvarjali na našem morju. Naj spomnimo samo nekatere: Janko Kosmina, Mario Fafangeli, Janja in Alenka Orel, Klara Maučec, Gašper Vinčec, Davor Mizerit, Andrej Hrabar, Karlo Hmeljak, Erik Tul, Mitja Kosmina, Vasilij Žbogar, Špela Ponomarenko-Janić, Veronika Macarol, Matjaž Markič in drugi.
Dandanes se je možno udejstvovati v raznih športnih panogah zvez, društev in klubov, ki delujejo širom naše obale. Tu so predvsem: jadranje, veslanje, plavanje, kajak, kanu, ribolov, potapljanje, surf, sup, kajtanje in vrsto drugih. Lahko zatrdimo, da je šport nad in pod morsko gladino v slovenski Istri zelo razvit, kakor tudi lahko zatrdimo, da bodo naše športnice in športniki tudi v prihodnje dosegali zavidljive rezultate na velikih mednarodnih tekmovanjih. Zato je prav, da tovrstne športne panoge in uspehe športnic in športnikov združimo pod eno streho.
Podajamo pobudo, da se v najvišjem delu klifa, ki leži v Občini Izola in se razprostira nad nekdanjo obalno cesto med Izolo in Koprom, v neposredni bližini arheološkega območja Viližan, kjer so ostanki rimskega pristanišča iz 2. in 3. stoletja n. št., umesti muzej »morskih« športov.
Pristanišče bi se kot podaljšek muzeja lahko ponovno obudilo, tudi tako, da se ponovno vzpostavita dva pomola, ki bi omogočala privez jadrnic in drugih športnih plovil katera bi se predstavljala v sklopu muzeja. Poleg pristanišča bi se uredil tudi priobalni pas, ki bi omogočal sprostitev ob morju.
Objekt muzeja bi se zgradil v klifu v bližini nekdanjih rimskih naselbinskih ostankov, ter se povezal tako z obalno promenado kot z vrhom klifa, kjer bi bila razgledna ploščad s pogledom na Tržaški zaliv.
V muzeju bi se razstavila športna oprema in rekviziti športnic in športnikov, vključujoč podroben interaktiven zgodovinski pregled njihovih uspehov. Tak objekt bi v to območje vnesel dragocen kulturni in zgodovinski program ter ga s tem izdatno obogatil. Dodatno bi s svojo prepoznavno podobo, predvsem frontalno fasado s katere se odpirajo pogledi na naše morje predstavljal okno v svet.
Verjamemo, da si naše športnice in športniki zaslužijo tovrstno ustanovo, saj so njihovi izjemni rezultati neprecenljivi, doseženi z veliko osebnega odrekanja in so velik doprinos prepoznavnosti Slovenske Istre in Slovenije v svetu.