17. redna seja občinskega sveta MO Koper

V okviru 17. redne seje občinskega sveta mestne občine Koper sta občinska svetnika Oljke Patrik Peroša in Vida Gračnar predstavila sledeče pobude in vprašanja.

Pobuda 1 – Sanacija pešpoti v Semedeli

Ob zadnjih večjih nalivih se je ponovno izkazala problematična kolesarska steza in sprehajalna pot pod mostom Piranske ceste oz. ob Tomšičevi ulici v Semedeli. Slednja ob večjih nalivih poplavja, kar začasno onemogoča njeno uporabo. Podajamo pobudo, da se navedeno območje ustrezno uredi, da ob morebitnih prihodnjih nalivih, navedeni sprehajala pot in kolesarska steza ne bosta več pod vodo. S tem bi se omogočil prehod oz. njena uporaba, ne glede na vremenske razmere.

 

Pobuda 2 – Območje kamionskega terminala naj se nameni poslovno - razvojni coni

Sedanji kamionski terminal bo deloval najpozneje do leta 2023, ko bo takrat potekla pogodba zanj. Luka Koper naj bi do takrat zgradila nov terminal v neposredni bližini srminskega vhoda v Luko Koper. Podajamo pobudo, da se na navedenem območju vzpostavijo pogoji in potrebna infrastruktura za izgradnjo gospodarsko obrtne, podjetniške in razvojno poslovne cone. V trenutnem stanju gospodarsko zaostrenih pogojev smo se naučili, da je možno z digitalizacijo procesov bistveno olajšati službene migracije, kar ima pozitivni učinek tudi na vidike varstva okolja in blaženje podnebnih sprememb. Z mirno vestjo lahko napovemo, da je v prihodnje pričakovati večje povpraševanje po poslovnih in podjetniških kapacitetah, predvsem poslovnih prostorih v lokalnem okolju s poudarkom na mirnih storitvenih dejavnostih. Prav tako pa že sedaj obstajajo pobude za vzpostavitev primernih podjetniško-obrtnih prostorov v bližini mestnega centra, ki bi že delujočim obrtnikom takoj omogočile logistične izboljšave in optimizacijo poslovanja.  S tem bi se ustvarilo pogoje za dodatni razvoj lokalnega gospodarstva kar pozitivno vpliva tudi na ustvarjanje novih delovnih mest med mladimi in novo nastajajočimi podjetji. Verjamemo, da je prihodnost našega mesta v krepitvi in spodbujanju lokalnih človeških potencialov, katerim moramo zagotoviti optimalne pogoje in infrastrukturo v neposredni bližini bivališč za izvajanje lastne podjetniške dejavnosti. Posledično pa bomo z realizacijo podanega predloga  prispevali k višji stopnji motivacije in zadovoljstva naših občanov ter tako omilili negativne posledice morebitnih prihodnjih pojavov višje sile, kot je sedanja epidemiološka situacija.

 

Pobuda 3 – Avenija velikih športnih prireditev

Koper slovi kot infrastrukturno primerno in izredno gostoljubno mesto za organizacijo velikih športnih prireditev. Naj spomnimo samo na nekatere v zadnjih 10 letih: Evropsko prvenstvo v modernih plesih (2012), Evropsko prvenstvo v košarki (2013), Evropsko prvenstvo v balinanju (2014), Evropsko dvoransko prvenstvo v lokostrelstvu (2015), Evropsko prvenstvo navijaških in plesnih skupin (2016), Svetovni pokal v športni gimnastiki (2017, 2018, 2019) in druge. V pričakovanju pa smo še nekaterih večji prireditev kot npr. Evropsko prvenstvo v nogometu do 21 let (2021), Svetovni pokal v taekwondoju (2022) in druge športne prireditve. Podajamo pobudo, da se poišče ustrezen prostor v okviru katerega bi se na primeren način spomnili na velike športne prireditve, ki jih je gostila Mestna občina Koper. Kot možni lokaciji vidimo sprehajalno pot – semedelsko promenado ali pa območje ŠRC Bonifika. Predlagamo, da se vzpostavi permanentno razstavo, lahko v obliki fotografij ali kiparskih del,  lahko pa se obeleži te trenutke tudi na drugi primeren način.

 

Pobuda 4 – Finančna pomoč društvom, zvezam in drugim nevladnim organizacijam

Danes smo sprejeli pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev za blaženje posledic epidemije Covid-19 na področju gospodarstva v Mestni občini Koper. Hvalevredno! Gre za pomemben pravilnik, ki bo vsaj delno omilil finančne stiske s katerimi se sooča lokalno gospodarstvo. V Oljki bi želeli izpostaviti, da se s posledicami epidemije srečujejo tudi druge pravne osebe zasebnega prava, ki imajo nepridobiten značaj. Govorimo o društvih, zvezah in drugih lokalnih nevladnih organizacijah, ki imajo ravno tako zaposlene in ravno tako finančne težave. Razlika med upravičenci po prej navedenem pravilniku so pravne osebe zasebnega prava, ki imajo pridobitni značaj torej delajo za dobiček, tisti ki pa dejansko ne bodo upravičeni, so neprofitne družbe, ki v večini primerov delajo v javnem interesu. Nanje ne smemo nikakor pozabiti, saj večina od njih nima urejenega rednega (javnega) sistemskega financiranja. Odvisni so od izvedenih aktivnosti. Koliko so lahko dejansko letos v času epidemije delali oz. ustvarjali na področju kulture, športa, turizma, izobraževanja, mladine, sociale in drugih družbenih dejavnosti? Veliko od naštetih ni uspelo izvajati svoje programe zaradi ukrepov in omejitev Vlade RS, posledično niso prejeli potrebnih prihodkov s katerimi se krijejo tekoči stroški delovanja organizacije in zaposlenih ljudi. To problematiko smo v preteklih dneh izpostavili županu in vodstvu občinske uprave ter dobil zagotovilo, da se nanje naj ne bo pozabilo. V imenu vseh tistih, ki so bili prezrti pri podeljevanju državne pomoči za blažitev posledic epidemije, se vnaprej zahvaljujemo in hkrati nadejam, da bo občinska pomoč prišla pravočasno še preden katera lokalna organizacija ugasne svojo dejavnost ali izroči odpoved svojim zaposlenim.

 

Vprašanje in Pobuda 1 – Luška kapitanija naj preide v last / uporabo občine

Pred dnevi smo v lokalnem časopisu (https://www.primorske.si/primorska/istra/piranski-zavod-se-seli-v-lusko-kapitanijo) zasledili, da se bo v stavbo luške kapitanije (Ukmarjev trg 2, 6000 Koper) preselila piranska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. S tovrstno rešitvijo se težko sprijaznimo, saj tako markantna lokacija zasluži bistveno bolj primerno namembnost. Pobudo v zvezi s tem smo podali na 12. redni seji (28. 05. 2020) na katero smo prejeli odgovor, da se bo Mestna občina Koper zavzemala, da se v objektu izvajajo tudi vsebine in programi, ki uresničujejo javni interes lokalnega pomena.

 

Zanima nas katere vse aktivnosti je izvedla Mestna občina Koper v zvezi s pridobitvijo v last oz. uporabo navedenega izjemno pomembnega objekta za Koper? Poleg navedenega vprašanja podajamo pobudo, da župan ali občinski svet v obliki sklepa ali protestne note pošlje na pristojno ministrstvo urgenco za ponovno obravnavo o dodelitvi vsebine oz. programa ter lastnika oz. najemnika navedenega objekta. V Oljki smo še vedno mnenja, da bi moral navedeni objekt služiti turistični in gastronomski dejavnosti, ki simbolizira Istro, Koper in njene prebivalce. V Oljki vidimo predvsem ribjo restavracijo z lokalno pridelano hrano z veliko teraso na bližnji ploščadi, kjer bi se lahko izvajal lokalni avtohtoni kulturni program. Svoje mesto lahko dobijo tudi druge vsebine, povezane z morjem, ribištvom ipd. Navedeno mikrolokacijo lahko uspešno razvijamo le ob pogoju, da bodo tam primerne vsebine. Nesprejemljivo je, da ob taki bližini morja dobi prednost pisarniška dejavnost, ki dejansko tega območja ne razvija obenem nima nobene direktne povezave z morjem.

 

Vprašanje in pobuda 2 – Novoletna okrasitev in razsvetljava naj bo enako-razporejena po vseh KS

Zaznali smo, da je bilo v nekaterih krajevnih skupnostih več drugje manj ali celo nič novoletne razsvetljave. Zanima nas po kakšnem kriteriju se je okraševalo vasi in zaselke v Mestni občini Koper in kdo je bil zadolžen? Podajamo pobudo, da se prihodnjo novoletno okrasitev in razsvetljavo enakomerno razporedi po vseh krajevnih skupnostih, vaseh in zaselkih ter tako ustvari praznično razpoloženje v vsakem naseljenem območju Mestne občine Koper.

 

Vprašanje 1 – prijateljska in pobratena mesta

Mestna občina Koper ima prijateljska in pobratena mesta (Milje, Dolina, Ferrara, Buzet, Žilina, Krf in Jiuijang). Zanima nas ali so predvidene kakšne skupne aktivnosti v prihodnje ter katere so bile izvedene v tem mandatu.

 

Vprašanje 2 – Garažna hiša na Krožni cesti

V lokalnem časopisu (https://www.primorske.si/primorska/istra/garaza-na-markovcu-do-parkirnega-mesta-z-abonmajem) smo zasledili, da po obnovi garažne hiše na Krožni cesti obstaja možnost, da bi za njeno uporabo morali tamkajšnji stanovalci posedovati plačljiv abonma. V Oljki se s tovrstnim razmišljanjem ne strinjamo in pričakujemo, da po obnovi garaže pogoji njene uporabe ostanejo enaki kot do sedaj – t.j. brezplačno parkiranje. Glede na navedbe v časopisu sprašujemo kakšno je dejansko stališče župana oz. občinske uprave? Kakšni so načrti po njeni obnovi?