V okviru 15. redne seje občinskega sveta Mestne občine Koper sta občinska svetnika Oljke Patrik Peroša in Vida Gračnar predstavila sledeče pobude in vprašanja.
INFORMATIVNE TABLE DOBRODOŠLI V ISTRO
Pred časom je zaživela nova blagovna znamka z novim grafičnim znakom Love Istria, ki promovira istrske destinacije Ankaran, Izola, Koper in Portorož-Piran. Podajamo pobudo, da se na glavne cestne povezave, ki pripeljejo v Mestno občino Koper na »meji« med Slovensko Istro in (a) Italijo, (b) Hrvaško ter (c) Krasom postavijo promocijske table z napisom »Dobrodošli v Istro« in grafičnim znakom Love Istria, na dvojezičnem območju še s pripisom v italijanščini »Benvenuti in Istria«.
ZAGOTAVLJANJE VEČJE TRANSPARENTNOSTI DELOVANJA OBČINSKEGA SVETA
Podajamo pobudo, da se omogoči predvajanje sej občinskega sveta v živo, in sicer preko spletne strani ekoper.si ali koper.si. Avdio posnetek seje bi moral biti dostopen na spletni strani koper.si, kjer so objavljeni zapisniki in gradivo sej občinskega sveta, na ta način bi lahko občanke in občani imeli možnost spremljanja seje, tudi po njenem zaključku.
Podajamo predlog, da se po vsaki seji občinskega sveta po navadni pošti občankam in občanom posreduje izpis vseh sprejetih sklepov s prilogami, kakor tudi vprašanja in odgovore občinskih svetnic in svetnikov. Tovrstni zbornik bi se lahko poimenoval – Občinski glasnik Mestne občine koper.
Predstavljene rešitve strmijo k temu, da se zagotovi čim večjo transparentnost delovanja občinskega sveta ter s tem dela občinskih svetnic in svetnikov. S tem se omogoči redno in učinkovito informiranje občank in občanov.
PARTICIPATIVNI PRORAČUN ZA VSAKO KRAJEVNO SKUPNOST
Participativni proračun je čedalje bolj priljubljen med občankami in občani Mestne občine Koper. Zadnji poziv je bil namenjen proračunoma za leti 2021 in 2022. Na voljo je bilo 480.000 EUR za vsako posamezno leto, pri čemer so se sredstva razdelila na sklope več krajevnih skupnosti skupaj, vsakemu sklopu po 80.000 EUR. Ugotavljamo, da nekateri projekti iz določenih krajevnih skupnosti niso bili deležni zadostne podpore za uvrstitev projekta v realizacijo. Poleg tega je tudi finančno neuravnoteženo, saj so nekatere krajevne skupnosti dobile večjo podporo, druge manjšo, nekatere nično.
Podajamo pobudo, da se za naslednji participativni proračun, t.j. od leta 2023 dalje naredi ločeno za vsako krajevno skupnosti posebej. Na ta način ne bo prikrajšanih krajevnih skupnosti, vsaka bo dobila enako mero podpore. Znesek bi se primerno temo nekoliko dvignil, in sicer predlagamo, da je 60.000 EUR sredstev na voljo za vsako posamezno krajevno skupnost v skupnem znesku iz naslova participativnega proračuna 1.320.000 EUR.
E-PRIJAVE NA RAZPISE
Mestna občina Koper na področju družbenih dejavnosti letno objavi veliko različnih razpisov. Na razpise se prijavitelji prijavljajo na »klasičen način« - v pisni obliki po navadni pošti. Podajamo pobudo, da se uvede elektronske prijave (e-prijave) s katerimi se pospeši in poceni postopek priprave in izpeljave razpisov za dodeljevanje sredstev in sofinanciranje. Celoten postopek razpisa bi se lahko izpeljalo preko posebej za to pripravljene spletne strani, kar omogoča hitrejšo izvedbo pregleda prijav in priprave ustreznih poročil, lažje dostopanje do arhiva, omogoča transparentnejše poslovanje in nadzorovanje, enostavnejša priprava statistike in primerjava z preteklimi razpisi, avtomatična obdelava prošenj (kjer je to možno) itd. Postopek se bistveno pospeši, saj skrajša delovne ure zaposlenih na tem področju, obenem za uporabnika bolj prijazno prijavljanje. S tovrstno rešitvijo se optimizira tovrstno poslovanje.
SLOVENSKA ISTRA NAJ BO POKRAJINA
Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje je pred časom v parlament prinesla zadnje rezultate opravljenega dela; t.j. 370 stranski osnutek zbornika, ki predvideva, da bo Slovenija pokrajine po principu 10+2 uvedla od začetka leta 2023. Več: https://www.delo.si/novice/slovenija/vzpostavitev-pokrajin-bo-stala-176-milijonov-evrov/ in
https://www.domovina.je/korak-blizje-pokrajinam-po-optimisticnem-scenariju-ze-cez-dobri-dve-leti/
Predlog predvideva, da bi Mestna občina Koper spadala v Primorsko-notranjsko pokrajino. Predlog je škodljiv, saj bo dokončno zbrisal poimenovaje (Slovenska) Istra, obenem bo prepolovil Primorsko, saj je za severni del Primorske predvideno poimenovanje Goriška pokrajina.
V Oljki se s tovrstno rešitvijo nikakor ne strinjamo. Problematično je seveda povezovanje z notranjsko regijo, s katero Istra nima veliko skupnega. V stranki Oljka zato predlagamo, da se oblikuje samostojna – pokrajina Slovenska Istra. Slovenska Istra je zelo posebna pokrajina. Najprej zato, ker imamo tu morje. Ta nas opredeljuje podnebno, gospodarsko in kulturno-zgodovinsko. Podnebno zato, ker opredeljuje rastje in ljudski temperament. Tu so doma vino in oljke, rožmarin in sivka. Istra je stičišče kultur in jezikov; zaznamovali sta jo Beneška republika s svojim svetovljanstvom in Avstro-ogrska monarhija s svojo strogostjo in redom, če naj ostanemo pri najpomembnejših. Prepletanje narodov in kultur v zgodovini nas je naučilo strpnosti in gostoljubja. Zato so Istrani ljudje, ki se zavedajo pomena drugačnosti in bogastva različnosti. Tudi zato je v Istri dvojezičnost nekaj samoumevnega in dobrodošlega.
Iz tako uglašenega okolja raste tudi istrsko gospodarstvo. Morje nam daje zaposlitve, hrano in opredeljuje eno glavnih gospodarskih dejavnosti – turizem. V Istri smo že zgodaj razumeli, da turizem ni zgolj dirka za zaslužkom. Pomembno je, da gostje odhajajo iz Istre zadovoljni – le taki se potem radi vračajo. Turizem pa ni le morje, temveč prav tako podeželje. Trajnostni razvoj in skrb za okolje ponujata kvaliteto bivanja, ki temelji na lokalni samooskrbi, integraciji podeželja in bogatih virih turistične ponudbe.
To je Istra – dežela bogate kulture, ki iz generacije v generacijo ohranja dragoceno tradicijo, znanje ter naravno in socialno dediščino svojega prostora.
Zakaj torej Istro potiskati proti notranjosti države in jo povezovati z Notranjsko regijo, s katero ima skupnega malo ali nič? Če s kom, naj se Istra poveže v pokrajino s Krasom in Brkini, s katerima nas povezujejo zgodovina, ki nas je tudi politično zaznamovala, gospodarstvo, ki v vseh treh območjih teži k morju, in meje, ki so bile včasih breme, a so nas prav zato naučile sožitja in strpnosti.
V stranki Oljka razumemo sedanji predlog regionalizacije kot grobo poseganje v Istro, kot jo dojemajo in živijo njeni prebivalci. Predlog je po naši oceni za Primorce celo ponižujoč, saj ga razumemo kot poskus razbijanja močne in klene Primorske. Zato je za stranko Oljka sedanji predlog nesprejemljiv.
Spoštovani župan! Apeliramo na vas, da v okviru vaših pristojnosti zaščitite Mestno občino Koper in s tem tudi Istro, tako da storite vse kar je v vaši moči, da bo ena izmed pokrajin, s katero se bo decentraliziralo oz. regionaliziralo državo, Slovenska Istra.
Pred slabim desetletjem je g. Bert Pribac napisal pesem »obalarjem«, ki je precej aktualna temu, kar se snovalci pokrajinske zakonodaje gredo z Istro danes.
SPOROČILO OBALARJEM (Bert Pribac)
»Če jaz v Prekmurje ali se na Celjsko bivat dam
Prekmurec nisem še, niti Štajerec, in ne Celjan
In ne bom Prekmurce kar tako prekrstil v mejaše,
Čeprav vsi vemo, da gulaže jedo radi in vroče paprikaše.
Imejte v vidu torej bratje s kranjskih ino štajerskih dežel,
Da mi Šavrini smo tukaj v Istri dolga že stoletja,
A vi kot da prišli ste šele koncem lanskega poletja
In že napuh, da nas bi preimenovali vas je prevzel.
Ker tukaj v Istri sem rojen, iz starodavnih korenin
Mi život ves v duhu pravi, da sem zares Istran -Šavrin,
Čeprav zares polento mlatim, bakalade in makarone
In malvazije ter refoška spijem cele bokalone.
Zatorej vi, ki ste prišli izza hribov Postojne
Petnajst sto let za nami, v naše tople oljčne kraje
Ne sprožajte nam nepotrebne zemljepisne vojne,
Čeprav nam vaša štetja pravijo, da smo v manjšini
Mi, ki smo stoletja tukaj avtohtoni domačini.
Sprejmite naše in dodajte nam še svoje običaje
Samo ne prekrščujte nam to Istro milo v Obalo.
Uživajte to zemljo z nami, obalna mesta in vasi Šavrinov
Vse od Sečula, Topolovca, do Hrastovelj in Hrvatinov,
Najejte se polente z nami, rib in vse kar dobrega nam Istra nudi
In zraven še klobase in žolce svoje, žgance, repo in kislo zelje tudi.
Vse skupaj pa zalijmo z refoškom, muškatom ali dobro malvazijo,
Za zdravo in veselo slovensko ali istrijansko kompanijo.«
DELITVENA BILANCA MED OBČINO ANKARAN IN MESTNO OBČINO KOPER
Zanima nas kdaj je predvidena dokončna ureditev delitvene bilance med Mestno občino Koper in Občino Ankaran?
Podajamo pobudo, da se zadeva dokončno uredi še pred naslednjimi lokalnimi volitvami, torej da stopi v veljavo s 01. 01. 2022.
ZGRADI NAJ SE DVOTIRNA ŽELEZNIŠKA PROGA KOPER-DIVAČA
Zanima nas kako poteka izgradnja drugega tira – nove železniške proge med Divačo in Koprom? Naprošamo, da se v okviru ene izmed naslednjih sej občinskega sveta poroča o dosedanjih ter predvidenih aktivnostih, na osnovi katerih se pridobi občutek o trenutnem stanju izgradnje.
Podajamo pobudo, da se vloži vse napore in zahteva od pristojnega ministrstva, da se že ob sedanji gradnji - zgradi dvotirna železniška proga in ne zgolj enotirna kot je sedaj predvideno. Zavedati se je treba, da se z enotirno železnico ne bodo razmere bistveno izboljšale za pretok tovornega in potniškega železniškega prometa. Za nadaljnji razvoj koprskega pristanišča sta nujno potrebna dva tira, če se želi ohraniti konkurenčno prednost pred sosednjimi pristanišči. Obstaja bojazen, da se lahko zgodi neprijeten scenarij za ohranitev konkurenčnosti koprskega pristanišča, s katerim bi se tudi po izgradnji drugega tira ohranila sedanja zastarela in za okolje nevarna železniška povezava Koper-Divača. Zato je smiselno že ob sedanji gradnji dodati drugo tirnico, s katero se omogoča istočasni dvosmerni železniški promet.
