V četrtek, 3. septembra 2020 je potekala občinska seja Mestne občine Koper. Vida Gračnar in mag. Patrik Peroša, občinska svetnika iz vrst Oljke, sta podala sledeče pobude
Pobuda 1: Koprski pomol – javne sanitarije
Na koprskem pomolu zadnja dva meseca obratuje ribiška gastronomska prikolica Folpo. Gre za ribiški projekt pod okriljem LASa Istre, ki je sofinanciran s strani EU. Gastronomska ponudba je zelo dobro sprejeta tako med turisti kot med občani Mestne občine Koper. Glede na množičen obisk tovrstne ponudbe v Kopru se je pojavil manjši problem, in sicer pomanjkanje javnih sanitarij. Gostje navedene prikolice namreč nimajo možnosti opraviti manjšo oz. večjo potrebo v neposredni bližini. Podajamo pobudo, da se na koprskem pomolu vzpostavijo javne sanitarije, ki naj bodo prilagojene tudi za funkcionalno ovirane osebe.
Pobuda 2: Učni načrt - Pandolo
Pandolo je tradicionalna istrska družabna in športna igra, ki je na istrskih tleh prisotna že stoletja, sicer prvič omenjena v 15. stoletju. Pandolo po izvoru velja za pastirsko igro, ki naj bi jo v preteklosti na paši igrali otroci in mlajši fantje. Igra je primerna za vsakogar ne glede na starost ali spol. Ministrstvo za kulturo je leta 2013 športno igro Pandolo uvrstilo na seznam registriranih enot žive kulturne dediščine. Pandolo je tako tudi uradno postal del nesnovne dediščine, ki jo prestavljajo nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. Gre za pomembno kulturno dediščino našega kraja, ki jo je potrebno ustrezno prenašati iz roda v rod, kot so to počeli naši predniki. Podajamo pobudo, da se v učni načrt (tretje triade) osnovne šole vključi tudi seznanitev in predstavitev te, za slovensko Istro, zelo pomembne dediščine. Že z eno samo šolsko uro lahko dosežemo, da se bodo naši zanamci seznanili z igro, morebiti pa tudi aktivno vključili v njeno igranje.
Vprašanje in pobuda: Otroška igrala v vsako vas
Veliko vasi, zaselkov in drugih ubranih središč je v preteklosti pridobilo otroška igrala. Zanima nas kateri kraji nimajo še otroških igral? Prosimo spisek.
Podajamo pobudo, da se pripravi ustrezni načrt postavitve igral v vse tiste kraje, kjer jih nimajo. Smiselno bi bilo, da se sprejeme ustrezni zavezujoči dokument s katerim se pripravi načrt postavitve igral, s ciljem da do leta 2025 ima vsaka vas, zaselek in druga ubrana središča v Mestni občini Koper svojo otroško igrišče, ki naj bo primerno tudi za gibalno ovirane otroke.
Pobuda 4: Ureditev krožišč
Mestna občina Koper je v zadnjem desetletju spremenila nekatera križišča v krožišča ter tako izboljšala cestni prometni tok. Nekatera krožišča so »na sredi« travnata, druga začasne (betonske) narave. V Oljki smatramo, da so krožišča primerna za ustrezno promocijo istrske kulturne in naravne dediščine. Zato podajamo pobudo, da se skozi javni natečaj izbere ustrezne umetniške instalacije s katerimi ponazorimo lepote našega kraja.
Pobuda 5: Strategija mirujočega prometa
Mestno jedro in njegovo primestje vrsto let pesti problematika mirujočega prometa. Sedanja kapaciteta parkirišč ne zadostuje za potrebe lokalnega prebivalstva, turistov in delavcev, ki prihajajo iz drugih krajev. V prihajajočem obdobju bosta predani v uporabi dve večji garažni hiši (Muzejski trg in Sonce ob poslovnem objektu »Barka«). S tovrstnimi infrastrukturnimi ukrepi se bo parkirna problematika bistveno zmanjšala, morebiti celo odpravila. Z željo, da se to področje ustrezno uredi, podajamo pobudo po pripravi ustrezne strategije mirujočega prometa, ki naj bo javno obravnavana še pred odprtjem novih garažnih hiš. Strategija bi morala jasno določati kje lahko lokalno prebivalstvo mestnega jedra parkira svoja vozila, katera parkirišča bodo omogočala brezplačno parkiranje in katera se bodo lahko koristila proti plačilu. Najbolj »atraktivna« parkirišča, kjer je povpraševanje po parkirnih površinah presega razpoložljive kapacitete, pa se lahko uporabi t.i. progresivno zaračunavanje parkirnine s ciljem, da je ob vsakem trenutku kakšno parkirno mesto prosto.
Pobuda 6: Sanacija ceste Baredi-Gažon
Cesta, ki prihaja iz smeri Občine Izola – Baredi in se nadaljuje do Gažona (centra vas) je v slabem prevoznem stanju, na določenih odsekih tudi nevarna. Cesto koristi predvsem lokalno prebivalstvo. Podajamo pobudo, da se navedena cesta ustrezno sanira, smiselno da tudi razširi in tako omogoči bolj varno vožnjo motornim vozilom kakor tudi kolesarjem.
Pobuda 7: Igrala za gibalno ovirane otroke
Otroška igrišča na frekventnih točkah v Kopru npr. na Ukmarjevem trgu, ŠRC Bonifika, Hlavatyjev Park, ob centru vodnih športov Žusterna, ob Santorijevi ulici itd. praviloma niso prilagojena gibalno oviranim otrokom, predvsem tistim, ki potrebujejo invalidski voziček. Podajamo pobudo, da se nabavijo otroška igrala primerna za gibalno ovirane otroke (npr. gugalnica in vrtiljak za invalidne vozičke ipd.) ter se jih namesti v obstoječa otroška igrišča s ciljem večje inkluzije.
Pobuda 8: Subvencioniranje avtobusnega prevoza dijakom in študentom
Večina dijakov in študentov s stalnim prebivališčem v Mestni občini Koper se izobražuje v lokalnem okolju. Podajamo pobudo, da se vsem tem dijakom in študentom omogoči brezplačen lokalni (mestni in primestni) avtobusni prevoz. S tovrstno rešitvijo se jim nekoliko razbremeni družinski proračun, ki v obdobju po izrednih razmerah povezanih z virusom covid19, pomeni veliko. Obenem s tem stimuliramo uporabo javnega avtobusnega prometa, kar posledično nekoliko razbremeni cestni promet, ki ima tudi pozitivne vplive na zmanjševanje onesnaženja okolja.
Pobuda 9: Velika nogometna žoga na krožišču ob stadionu
Pred kratkim se je postavila na krožišče ceste Zore Perello-Godina / Ljubljanska ceste / Ferrarska ulica postavila velika svetlobna žoga, ki jo je občina postavila v čast 100. obletnici koprskega nogometa. Podajamo pobudo, da se na to urbano instalacijo vključi tudi napis »100 let – 100 anni« ter tako jasno sporoči, čemu je ta žoga tam postavljena.
Pobuda 10: Marjetica Koper razdeljevanje sponzorskih sredstev
V Oljki smo pred časom posredovali pobudo vsem štirim županom občin v slovenski Istri glede vzpostavitve bolj transparentnega načina dodeljevanja sredstev javnih zavodov, podjetij in sklada katerih ustanovitelj je občina. Posredovana pobuda je bila sledeča:
»Občine v Slovenski Istri so ustanoviteljice svojih javnih zavodov, podjetij in sklada, ki urejajo področja gospodarskih javnih služb pri čemer izvajajo razne dejavnost kot npr. vodooskrba, komunalna dejavnost, stanovanjska oskrba idr. Javna podjetja in zavodi ter sklad imajo možnost dodeljevanja sponzorskih in donacijskih sredstev, kar je v večini primerov pristojnost uprave ali zgolj direktorja. Predvidevamo, da se sredstva v glavnem dodeljujejo po prosti presoji navedenih, ki morebiti imajo osnovo v internih pravilnikih.
Z željo, da se zagotovi višjo stopnjo transparentnosti in poslovne integritete ter etičnega ravnanja pri porabi javnih sredstev, podajamo pobudo da se vzpostavijo ustrezni mehanizmi s katerimi se zagotovijo predvsem načelo enakopravnosti, načelo pravičnosti in načelo transparentnosti. Med možnimi rešitvami vidimo s strani javne pravne osebe katere ustanoviteljica je občina - javno objavo pravilnika oz. internega akta, ki ureja področje dodeljevanje sponzorskih in donatorskih sredstev. Navedeni akt je lahko enoten za vsa javna podjetja, zavode in sklad, ki delujejo pod okriljem občin v Slovenski Istri. Interni akt bi moral vključevati najmanj merila na osnovi katerih se bodo obravnavale vloge oz. prošnje za finančno in drugo podporo s strani javnih podjetij, zavodov in sklada ter skladno s tem dodeljevala finančna sredstva ali storitve oz. v drugi materialni obliki dodeljena sredstva. Poleg tega bi moral vključevati natančen opis postopka prijave, obravnave in odločanja prošenj, kakor tudi javno objavljeni poziv in rezultat razpisa.
Javni poziv oz. razpis na osnovi katerega se dodelujejo sponzorska in donatorska sredstva javnih podjetij, zavodov in sklada je enostavna rešitev k zagotavljanju pravične in transparentne razdelitve javnih sredstev, kakor tudi zagotavljanju višje poslovne integritete in etičnega ravnanja pri porabi javnih sredstev. Potrebno se je distancirati od nekaterih dosedanjih praks, ko ni jasno in javno objavljeno zakaj se določeni pravni ali fizični osebi dodeli sponzorstvo ali donacija. Naj navedemo zgolj en primer, in sicer Marjetice Koper. Na njihovi spletni strani https://www.marjeticakoper.si/sl/o-podjetju/katalog-informacij-javnega-znacaja/ijz-sponzorstva-donatorstva/ je sicer transparentno prikazano dodeljevanje sredstev v preteklih letih, ni pa zaslediti kdo, kako in na osnovi kakšnih določil se je odločalo o upravičencu in višini sredstev. Predvsem zbode v oči, da je Marjetica Koper sponzorirala društva in druge organizacije v drugih občinah (kot npr. Piran, Ankaran, Ptuj, Ljubljana, Izola itd.). Gre za slabih 150.000 EUR od skupno cca. 550.000 EUR v obdobju 2015-2019. Obenem je pritegnilo pozornost, da je v enakem obdobju en klub prejel dobrih 190.000 EUR, medtem ko velika večina preostalih prejemnikov sredstev, pa manj kot 10.000 EUR.
V Oljki si želimo, da je to področje v prihodnje bistveno bolje urejeno, seveda zgolj v primeru, ko se javni zavod ali javno podjetje ali javni sklad odloči za sponzoriranje oz. doniranje finančnih sredstev ali storitev oz. druge materialne oblike sredstev.«
Marjetica Koper je na svojem Facebook profilu dne, 20.7.20 objavila novico: »Veseli nas, da Koper že od leta 2007 gosti Košarkarski kamp Boki Nachbar. V našem podjetju smo jim priskočili na pomoč in pomagali pri organizaciji kampa.« Iz zapisanega je razumeti, da je bila nudena materialna in / ali nematerialna pomoč, pri čemer ni znan postopek dodelitve navedene pomoči.
Podajamo pobudo, da Mestna občina Koper preko svojih predstavnikov v svetih zavoda oz. nadzornih svetih podjetij in sklada, katerih je ustanoviteljica, da se vzpostavi in javno objavi
pravilnik oz. interni akt, ki ureja področje dodeljevanje sponzorskih in donatorskih sredstev. Postopki dodeljevanja sponzorskih in donatorskih sredstev naj se izvajajo tako, da se zagotovi višjo stopnjo transparentnosti in poslovne integritete ter etičnega ravnanja pri porabi javnih sredstev, kar bo omogočalo izvrševanja predvsem načela enakopravnosti, načela pravičnosti in načela transparentnosti.
