DomovStatutProgramHimna/pesemArhiv novicKontakt
Javni pozivi ministrici za infrastrukturo glede drugega tira
Koper
Sreda, 20 marec 2019

Gradnja drugega tira Koper-Divača še naprej buri duhove, in sicer predvsem zaradi dvomov glede dvotirnosti nove proge ter še nejasnih in nedorečenih virov financiranja.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek sicer zatrjuje, da bo nova proga Koper-Divača dvotirna, ni pa jasno, kdaj naj bi se to zgodilo. Sedanji projekt namreč predvideva gradnjo nove enotirne proge in povečanje servisnih cevi v treh največjih predorih, in prav slednje naj bi bilo zagotovilo, da bomo nekoč, nejasno kdaj sicer, dočakali novo dvotirno progo Koper-Divača.

Prebivalci Kraškega roba, ki jih izgradnja dvotirne proge najbolj neposredno zadeva, so razočarani. Tudi v poročilu komisije za spremljanje gradnje drugega tira, ki jo je ustanovila MO Koper, je namreč razvidno, da je dvotirnost nove proge pod velikim vprašajem, ukinitev stare pod Kraškim robom pa potisnjena v megleno prihodnost.

Še bolj problematičen naj bi bil investicijski program gradnje drugega tira, ki ga je vlada januarja potrdila, še danes pa javnost nima vpogleda vanj. Iz kritičnih opozoril, ki prihajajo iz opozicijskih vrst, združenj civilne družbe, a tudi nekaterih državnih institucij, kot so Fiskalni svet, Računsko sodišče in Protikorupcijska komisija, pa je razbrati strah, da stoji finančna konstrukcija na trhlih nogah in da bomo na koncu tako ali drugače drugi tir v celoti plačali davkoplačevalci.

»V Oljki stranki Slovenske Istre podpiramo izgradnjo drugega tira – dvotirne proge. Podpiramo ga tudi iz stališča, da je potrebno zaščititi vodovarstveno območje preko katerega sedaj poteka železniška povezava z Evropo. Kot je bilo že večkrat omenjeno je vsaka nadaljnja uporaba starega tira lahko potencialna nevarnost za okolje. Ne smemo pozabiti na požare, ki nastanejo kot posledica zaviranja vlakov. Gradnja drugega tira in oprema naj bo taka, da bo dovoljevala večje hitrosti (250-300 km/h). Res bo nekoliko dražja, vendar ob dejstvu da se mobilnost v razvitem svetu usmerja na železnico, je upravičena, razvojno in ekološko usmerjena. Gospodarna gradnja je tista, ki je projecirana za prihodnost in ne na sedanjost.« pravi Valter Krmac, predsednik Oljke.

Ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek pozivamo, da čim prej predstavi investicijski program in jasno odgovori na dileme in dvome, ki so se razširili v javnosti. Pričakujemo tudi jasen odgovor na vprašanje, kdaj bo zgrajen še drugi tir na novi trasi in s tem dokončno ukinjena stara proga Koper-Divača.

 
Za enakopravno Evropo VSEH narodov
Istra
Četrtek, 14 marec 2019

Glavna tema letošnje generalne skupščine Evropske svobodne zveze (EFA – European Free Alliance, od 7. do 9. marca), katere polnopravna članica je od letos tudi Oljka, so bile majske evropske volitve. Na generalni skupščini je bilo sprejetih 13 pobud in sedem deklaracij, najpomembnejša razprava pa se je vrtela okoli izstopa Velike Britanije iz Evropske unije (EU).

Za evropske regionalne stranke, združene v EFA bodo letošnje volitve že devete po vrsti, prvič pa so se v Zvezi odločili za skupnega nosilca liste. To bo Oriol Junqueras, nekdanji katalonski podpredsednik, ki mu skupaj z drugimi člani nekdanje katalonske vlade sodijo zaradi poskusa odcepitve Katalonije od Španije in upora zoper osrednjo oblast. Odločitev o skupnem kandidatu je bila na neki način pričakovana, saj je primer spodletelega poskusa katalonske osamosvojitve močno pretresel podobo Evrope, ki naj bi zagotavljala svobodo in pravico do samoodločbe vsakemu narodu, tudi manjšinskemu.

Geslo letošnje predvolilne kampanje članic EFA je »Zgradimo Evropo VSEH narodov« in odseva dogajanje v Evropi, ki ne gre v smeri večje demokratizacije in enakopravnosti narodov in regij, temveč prav nasprotno. Zaznati je prebujanje nestrpnosti, trdo roko globoke države in njenih represivnih organov, kar pa je najhuje, evropske institucije ostajajo ob očitnih kršitvah pravic narodov in s tem človekovih pravic povsem neodzivne. Vse več visokih funkcionarjev v evropskih institucijah se namreč raje zavzema za »nacionalne interese« držav članic kot pa za temeljne vrednote in pravice njenih državljanov.

Druga ključna tema skupščine je bilo vprašanje izstopa Velike Britanije iz EU. Za EFA je usoda brexita ključnega pomena ne le zaradi kaotičnosti samega dogajanja in številnih neznank, povezanih z izstopom, temveč predvsem zaradi tamkajšnjih manjšinskih narodov. EFA močno podpira vse štiri britanske proevropske stranke v njihovem boju za pravice prebivalcev Škotske, Wallesa, Cornwalla in Yorkshira. Te pa so že napovedale, da se tudi ob morebitnem izstopu Velike Britanije iz EU ne bodo odpovedale članstvu v EFA. Zavedajo se, da živimo v burnih časih velikih sprememb in da je podpora Zveze njihovemu boju preveč dragocena, da bi se ji odpovedali. Poleg tega so negotovi časi, ki naplavljajo najrazličnejše populiste ter sproščajo nestrpnost in agresivnost, za regionalne stranke lahko tudi priložnost. In povezane so lahko bistveno močnejše.

Na generalni skupščini Zveze, ki združuje 46 regionalnih strank ter deluje v 19 državah Evropske unije in dveh zunaj nje, je bilo izvoljeno novo vodstvo. Nova predsednica je Lorena Lopez de Lacalle iz Baskije, v 13-članskem vodstvu pa je šest žensk, kar je največji delež žena v vodstvu Zveze doslej.

 
VinaKoper naj ostane v »domačih rokah«
Koper
Četrtek, 28 februar 2019

Prodaja 50-odstotnega deleža družbe Adriafin, ki obvladuje 77,7 odstotka družbe Vinakoper, ponovno buri duhove v Slovenski Istri. Morebitni nestrateški kupec bi namreč predstavljal nevarnost ne le za prihodnost same družbe, temveč tudi za istrske vinarje, kulturno krajino in vinsko tradicijo, po kateri je Istra poznana daleč naokoli.

Oljka, stranka Slovenske Istre, ob tem poziva vse odgovorne, naj temeljito premislijo, komu dovoliti prevzem družbe, ki ni le gospodarska, temveč je globoko vsajena v družbeni in kulturni organizem Istre ter identiteto istrskega prostora. Odločitev bo toliko lažja, ker obstajajo resni domači interesenti s sorodno strateško naravnanostjo kot Vinakoper.

V tem trenutku je najresnejši interesent KZ Agraria Koper, ki že sedaj obvladuje 20,7 odstotka Vinakoper, z nakupom Adriafinovega deleža pa bi si zagotovila odločilno strateško pozicijo v družbi. Domače lastništvo Vinakoper je pomembno tudi zato, ker ima koprski vinar v lasti oz. zakupu okroglih 590 hektarjev vinogradov, in torej zemljišč tik ob slovensko-italijanski meji. To dejstvo v nobenem zgodovinske trenutku ni bilo zanemarljivo, danes pa postaja ponovno pomembno varovalo pred ozemeljskim jastrebi.

Odločitev Agrarie Koper, da prek nakupa družbe Adriafin postane strateška lastnica Vinakoper, podpirajo tudi vsi štirje istrski župani. V Oljki složnost županov z veseljem podpiramo, saj se zavedamo, da so nekatera strateška vprašanja za našo regijo rešljiva le ob usklajenem delovanju vseh istrskih občin.

O pomenu, da Vinakoper ostane v slovenski lasti, so prepričani tudi drugi poznavalci slovenskega vinarstva in kletarstva, kot morebitnega strateškega partnerja pa omenjajo Klet Brda. Ne le zato, ker gre za primorsko klet, ki je zasnovala uspešno prodajno strategijo, temveč tudi zato, ker naj bi bila sposobna delež v Adriafinu tudi odkupiti.

Na koncu ostaja še tretja možnost reševanja Vinakoper, in sicer Luka Koper, ki ima kot polovična lastnica družbe Adriafin predkupno pravico. Vinakoper s tem sicer ne bi dobil strateškega partnerja, bi pa pridobil čas, da ga najde. Obenem bi bila to priložnost za državo, da pokaže, ne le da se zaveda strateškega pomena obmejnega območja, temveč tudi, da podpira razvoj istrske regije in njenih ljudi.

Valter Krmac, predsednik Oljke

 
Lokalne volitve 2018
Istra
Ponedeljek, 21 januar 2019

Oljka - stranka Slovenske Istre je nastopala na lokalnih volitvah, ki so bile 18. novembra 2018. Udeležila se je volitev v Mestni občini Koper, Občini Izola in Občini Piran tako, da je nastopala z županskim kandidatom in listo za občinski svet.

OBČINA PIRAN

Kandidat za župana VIko Kveder je dobil 180 glasov (2,44%) in zasedel 5. mesto.

Lista za občinski svet je volilni enoti 2 zasedla 7. mesto (3,68%), v volilni enoti 3 ravno tako 7. mesto (5,01%) ter v volilni enoti 4 - 9.mesto (3,94%). 

V mandatu 2018-2022 Oljka ne bo imela predstavnika v občinskem svetu občine Piran.

OBČINA IZOLA

Kandidat za župana Vojko Ludvik je dobil 95 glasov (1,48%) in zasedel 10. mesto.

Lista za občinski svet je volilni enoti 1 zasedla 13. mesto (2,06%).

V mandatu 2018-2022 Oljka ne bo imela predstavnika v občinskem svetu občine Izola.

MESTNA OBČINA KOPER

Kandidat za župana Valter Krmac je dobil 1.221 glasov (5,01%) in zasedel 5. mesto.

Lista za občinski svet je volilni enoti 1 zasedla 4. mesto (1.349 glasov oz. 5,60%).

V mandatu 2018-2022 Oljka ima 2 predstavnika v občinskem svetu Mestne občine Koper, to sta: mag. Patrik Peroša in Vida Gračnar.

 

 
Valter Krmac - županski kandidat v Kopru
Koper
Sreda, 17 oktober 2018

Valter Krmac je  gospodarstvenik, lastnik podjetja Kmk box d.o.o., ki ga vrsto let tudi vodi. Letos je podjetje iz Izole preselil v Koper, v nekdanje prostore tedaj zapuščenega in zanemarjenega Inde. V podjetju je zaposlenih 60 ljudi in 25 študentov. Po poklicu je letalski inženir – poklicni pilot, ki je svojo poklicno pot začel na potniški letalih DC9 in Airbus A-320 slovenskega prevoznika Adrije Airways.

Za kandidaturo se je odločil zato, ker želi vnesti svežino v političen prostor; Koper, je prepričan Krmac, potrebuje spremembe. Svoje politično delovanje vidi v vodenju ekipe ljudi, ki so pripravljeni interese družbe postaviti pred svoje lastne.

Kot župan bo vpeljal drugačen politični model, kot smo ga bili vajeni doslej. V koalicijo namerava povabiti vse stranke, izvoljene v mestni svet, saj se, kot pravi, »vse stranke strmijo za dobrobit svoje občine, župan pa mora delovati po načelih vključevanja, soustvarjanja in enakih možnosti«. Podžupane bo predlagal po področjih dela, poleg predstavnika italijanske manjšine bodo preostali trije zadolženi za območje mesta, primestja in podeželja. V vsako krajevno skupnost bo vpeljal župansko pisarno, seje občinskega sveta pa bodo potekale po krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti bodo dobile večja pooblastila, predvsem na področju priprave občinskega proračuna, v katerem se bo postavka za investicije delila glede na število prebivalcev posamezne skupnosti. To pa pomeni delovanje na prednostnih investicijah prek participativnega proračuna in neposredno odločanje občanov. Na ta način želi zagotoviti enakomernejši razvoj mestne občine, vodstvo občine pa približati ljudem.

Na prvem mestu pa so aktivnosti za čim hitrejši sprejem občinskega temeljnega prostorskega akta (OPN), saj je Koper ena redkih občin v Sloveniji, ki tega še nima. Zavzema se za omejitev števila županskih mandatov v prepričanju, da je sedanja praksa nevarna za demokracijo.

Kot župan Kopra bo Krmac zasnoval razvojno strategijo, naravnano na odpiranje novih delovnih mest, tako v samem mestu kot na podeželju. Strategija predvideva nova delovna mesta tudi za mlade diplomante z Univerze na Primorskem in želi Kopru vrniti blišč in pomen nekdanje beneške »prestolnice Istre«. Bolj pozoren je Krmac tudi do kulturnih dejavnosti, ki naj mestu utrdijo njegovo identiteto, Koper pa zakoličijo na zemljevidu kulturnega turizma. To je namreč smer, kjer vidi Krmac nove izzive in prednosti mesta in primestja. S tem v zvezi je povezan tudi razvoj Luke Koper, ki naj bi se v interesu vseh deležnikov usmerila v uporabo zelene energije in energetske učinkovitosti ter s tem zmanjšala onesnaženost zraka, hrupa in svetlobe. Na inovativen način bo pristopil do ureditve kakovostnejšega bivanja v tretjem življenjskem obdobju.

Krmac sicer priznava, da so koprske občinske uprave v preteklosti že veliko naredile. Kar pa ob tem pogreša, je povezovanje. Prepričan je, da je le v povezovanju ključ uspeha in v tem duhu napoveduje sodelovanje z vsemi obalnimi občinami. Le tako bo Istra končno postala enakovreden sogovornik Ljubljani in postavila temelj za bodoče regije.

Krmac je velik ljubitelj Istre; sam pravi, da jo čuti v srcu. Prosti čas najraje preživlja v kolesarjenju po istrskih poteh in odkrivanju njenih lepot. Obdeluje manjši oljčnik in vinograd ter tako prispeva k ohranjanju tradicij teh krajev. Na tihem pa upa, da se bo nekoč lotil pridelave istrskega pršuta, ki je zanj vrhunski kulinarični proizvod. Je velik zagovornik življenja v sožitju z naravo, prepričan, da nihče nikoli ne bi smel izgubiti stika z njo.

 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 Naslednja > Konec >>

.