DomovStatutProgramVčlani seHimna/pesemArhiv novicKontakt
Vprašanja in odgovori kandidatov za predsednika RS (drugi krog)
Istra
Sobota, 04 november 2017

Pridobili smo tudi odgovore na zastavljena vprašanja s strani kandidata Boruta Pahora:

Katalonija in pravica do samoodločbe

  • Katalonci so se na referendumu odločili, da si želijo svojo državo. Kakšno je vaše stališče do njihovih teženj?
  • V kratkem bodo tudi v sosednji Italiji (Veneto, Lombardia) na referendumu odločali o večji avtonomiji svojih regij. Ali podpirate avtonomijo regij v okviru nacionalnih držav?
  • V prihodnje je pričakovati še več pobud za samostojnost oz. odcepitev regij (npr. Korzika, Škotska, Baskija itd.). Kakšen je vaš pogled na prihodnost Evrope? Jo vidite kot Evropo regij ali Evropo nacionalnih držav?

S kraljem Filipejem in kraljico Leticijo smo letos poleti imelo izjemno prijazen, prijeten in hkrati odkrit pogovor. Povedal sem, da Slovenci dobro razumemo položaj Kataloncev in menim, da je kralj Filipe tudi dobro razumel, da pri Sloveniji ne gre za protišpansko retoriko in vtikanje v notranje zadeve, ampak za iskreno izpoved. Spomin na obdobje sredi 80-let je še vedno svež, ko smo v Sloveniji začeli povezovati svojo prihodnost s samostojnostjo, smo imeli takrat izjemno intenzivne stike s Katalonci. Iz pogovora sem razbral, da imajo v Španiji velike skrbi zaradi vsega tega, upam, da bodo težave rešili demokratično, zdi pa se, da to ne bo tako enostavna naloga.

Upam, da se bo katalonska kriza razrešila na miren način in v dialogu. Moram pa izpostaviti nekaj razlik med slovensko in katalonsko izkušnjo, tako s pravno-formalnega kot političnega vidika. Pravno-formalni vidik predstavlja dejstvo, da smo imeli Slovenci v ustavi opredeljeno pravico do samoodločbe, medtem ko v Španiji Katalonija in druge pokrajine tega nimajo. Po mednarodnem pravu ima vsak narod pravico do samoodločbe, pomembno pa se mi zdi izpostaviti politični vidik, in to je globoka razdeljenost katalonskega naroda glede samostojne Katalonije. To je popolnoma drugačna izkušnja, kot smo jo imeli Slovenci v začetku 90. let, ko smo zmogli enotnost in se prav zaradi nje dokopali do lastne države.

Naj spomnim, da tudi druge države Slovenije niso priznale takoj po plebiscitu, niti takoj po razglasitvi slovenske države ali po izteku brionske deklaracije. Slovenijo so priznale, ko smo imeli efektivno oblast na svojem ozemlju. Katalonija je zelo daleč od tega.

Menim, da prav okvir EU zagotavlja mirnost pri procesih nacionalnih empacipacij zlasti Zahodni Evropi - ta glede nacionalne emancipacije zaostaja za Vzhodno, ki je ta proces izvedla v 90. letih minulega stoletja skupaj s procesom demokratizacije. EU namreč zagotavlja zunanji okvir, to je EU kot skupno domovino, znotraj te pa večjo samostojnost, suverenost, ki jim omogoča izvajanje nacionalne identitete v prihodnosti. In v tem smislu mora biti EU pripravljena na nekatere izzive, na katere izzive v prihodnosti, kajti ti procesi se ne bodo omejili na Katalonijo, Škotsko in severno Italijo.

Tudi Slovenci si ne želimo, da bi se s poglobitvijo EU stalili z drugimi in ocenjujem, da so ti izzivi še pred EU, v kateri je načelo suverenosti držav še vedno prevladujoče nad konceptom skupne zvezne, federalne Evrope.

Arbitražni sporazum o meji s Hrvaško

  • Arbitražni sporazum je na mizi, dostopa do odprtega morja pa nikakor ne moremo uveljaviti. Kaj boste storili, da se to še pravočasno zgodi?
  • Hrvati so očitno nepopustljivi, ko gre za mejo na morju. Kakšen scenarij bi po vašem morala imeti vlada?
  • Kakšno je sicer vaše mnenje o arbitražni razsodbi?

Razsodba je uspeh in Slovenija je lahko zadovoljna, da je Arbitražno sodišče dokončno določilo celotno državno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Zadovoljna je lahko tudi s potekom same meje, tako na kopnem kot na morju. Prvič, odločitev za Arbitražno sodišče se je po 18 letih neuspešnih poskusov izkazala za najboljšo možno rešitev mejnega vprašanja. Drugič, za interese Slovenije glede poteka meje na kopnem in morju, na podlagi 18 letnih neuspešnih iskanj rešitev, nobena druga možnost ne bi bila boljša - nobena druga ne bi prinesla za nas boljše rešitve.

Slovenija in Hrvaška sta spor rešili po mirni poti in Slovenija si bo prizadevala, da bo odločitev sodišča po mirni poti tudi uveljavila. To je mogoče samo v dialogu s Hrvaško in ob jasnem pričakovanju in podpori Evropske unije, da se bo to v razumnem roku tudi zgodilo. Imam okvirno zamisel, kako sodbo implementirati, o tem se pogovarjam s predsednikom vlade in pristojnimi ministri. Osnovno ogrodje pa seveda predstavlja dialog. Misliti, da bo sporazum mogoče implementirati, ko bosta državi imeli zaostrene odnose, je nedržavniško. Je tudi vera v nemogoče. Prepričan sem, da meje ni mogoče uveljaviti s silo, treba je zgraditi vnovično zaupanje med državama.

Regionalizacija

  • Slovenija je zasnovana izrazito centralistično. Delujeta zgolj dva nivoja, državni in lokalni. Kakšen je vaš odnos do regionalizacije?

Za decentraliziran razvoj Slovenije  mora biti temu ustrezna tudi decentralizirana upravna ureditev. Imamo veliko občin, ki dobro delujejo in po moji oceni tudi izvrstno opravljajo svojo vlogo, so pa pogosto premajhne, da bi nanje lahko prenesli nekatere naloge, ki so danes v domeni države. Da bi lahko izvedli decentralizacijo v smislu prenosa nalog iz države na nižjo raven, bi bile izjemno koristne regije,  ki jih politika do sedaj ni uspela realizirati.  Menim, da je čas, da se tega velikega projekta država ponovno loti in poišče soglasje o oblikovanju ne prevelikega števila regij.

  • Kako razbiti politični, gospodarski in razvojni monopol prestolnice?

Močna Ljubljana ni slaba za Slovenijo, vendar ne na škodo drugih mest. Zagovarjam policentrični razvoj Slovenije, kjer se vsi gospodarski, ekonomski, kulturni in drugi tokovi ne bodo stekali samo v Ljubljano.

  • Kateri evropski model regionalizacije bi bil po vašem mnenju najprimernejši za Slovenijo?

Velja se zgledovati po državah, ki so z reformo lokalne samouprave uspele preseči drobljenje in neučinkovitost manjših elementov samouprave in hkrati  zagotovile ustrezno regionalno organiziranost, ki omogoča decentralizacijo državnih funkcij, kar predvideva tudi ustava.  V vmesnem času pa čim več povezovanja in skupnih služb in jasno razdeljenih pristojnosti, ki bodo koristile ljudem, ki živijo na posameznih področjih.

Vinjeta

  • Vinjeta na cesti Italija-Hrvaška povzroča velike težave lokalnem prebivalstvu, saj se tujci poslužujejo lokalnih cest. Podpirate njeno odpravo na tem odseku?

To odločitev morajo sprejeti pristojne institucije.

Razvojni potencial slovenske Istre

  • Ali ima Istra po vašem mnenju ustrezno gospodarsko in družbeno težo v državi? Je torej dovolj prisotna, ko gre za razvojne spodbude in nove priložnosti?

Obalno-kraška regija je po stopnji razvitosti na drugem mestu in ima najnižjo stopnjo tvegane revščine. Glede na to, da gre za izrazito turistično regijo ima zagotovo še veliko neizkoriščenih potencialov.

  • Včasih smo govorili o razvojni osi Koper-Ljubljana-Maribor, na Koper pa se v glavnem pozablja. Tudi tako, da v Kopru razen univerze ni sedeža nobene od osrednjih državnih institucij. Katera od državnih institucij naj bi po vašem mnenju sodila v Koper (kot Pošta v Mariboru npr.)?

Pošta je državno podjetje, podobno kot Luka Koper. Sam sedež podjetja še ne pomeni decentralizacije (primer: DARS s sedežem v Celju). Glede na izrazite turistične prednosti, ki jih regija ima je potrebno v polni meri izkoristiti to danost za razvoj in delovanje majhnih in mikro podjetij, ki ponuja storitve na področju turizma ali v podporo turizmu. Manjši turistični objekti bi bili lahko zelo dobrodošla popestritev v tem prostoru.

  • Po Brexitu se nekatere evropske institucije že selijo iz Velike Britanije. Katero bi postavili v Koper?

Vsaka evropska ali mednarodna institucija, ki si želi v Slovenijo je več kot dobrodošla in slovenska politika si mora v tej smeri tudi prizadevati, da jih pritegne s svojo ponudbo.

Drugi tir in razvoj pristanišča

  • Ste zadovoljni z izidom referenduma o drugem tiru?

Sem, volivci imajo vedno prav. Tokrat so se odločili za razvoj in napredek in to me veseli.

  • Kje vidite koprsko pristanišče v prihodnjih desetih/dvajsetih letih?

Kot vodilno logistično platformo za srednjo Evropo.

  • Bi se moralo koprsko povezati z drugimi severnojadranskimi pristanišči (Reka, Benetke Trst)?

Seveda, vendar ne na škodo Luke Koper, ampak bi morali iskati sinergijske učinke in s tem konkurirati severnomorskim pristaniškem.

Bodeča žica

 

  • Jeseni naj bi prišlo do novih migrantskih valov. Je bodeča žica pravi odgovor nanje?
  • Se vam zdi obvezna kvota za migrante sprejemljiva za Slovenijo?
  • Pred časom je Angela Merkel priznala, da je projekt asimilacije oziroma akulturacije migrantov
  • v Nemčiji propadel. Kakšna formula za sožitje bi bila po vašem možna oz. sprejemljiva?

Že decembra 2016 sem ocenil, da bi ograjo na meji lahko odstranili,  saj ni znakov ponovitve takšnega begunskega vala kot v letu 2015. Tako menim še zdaj. Če bi se situacija spremenila, pa je dovolj časa, da se vnovič poseže po teh preprekah kot  izrednem in ne trajnem ukrepu za obvladovanje migracij, če bi bilo  potrebno.

Beguncem je potrebno pomagati v okviru skupne evropske begunske politike. EU mora pri tem enotno pokazati solidarnost.  Reševanje begunske krize ni samo vprašanje politične volje, temveč je predvsem vprašanje institucionalnih okvirov za oblikovanje  celovite in učinkovite evropske politike. Ne smemo pa pozabiti tudi  na humanitarni vidik begunske krize.  Ni dvoma, da migracijska nepolitika zdaj hromi Evropsko unijo, a ne  vidim druge možnosti, kot da pride do politične odločitve za strog  nadzor zunanjih meja. Menim, da mora sistem kvot glede porazdelitve  migrantov med državami članicami EU ostati. Brez njega ni poštene  rešitve, to je element solidarnosti.  Moje mnenje je, da moramo temeljito in konceptualno odgovoriti na  vprašanje, kako naprej. V nasprotnem primeru se nam bo dogajalo, da  se bomo tako kot ob migrantski krizi tudi v primeru soočanja z  drugimi izzivi sodobnega sveta vedno znova znašli v položaju, ko  bomo ugotovili, da nam institucionalni okvir EU na nek način, sam po  sebi, ne dopušča, da bi se do uspešnih rešitev dokopali prej ali  uspešneje. Potrebujemo drzno, a premišljeno zamisel o nadaljevanju  tiste poti, ki nas je pripeljala do sem. To pa je pot sodelovanja in  povezovanja. Čim prej je treba začeti razpravo o novi viziji Evropske  unije, ki bo korak naprej k bolj integrirani politični uniji.

  • Kaj bo prvo, kar boste storili kot predsednik/predsednica države za Slovensko Istro?

Enako kot za vso Slovenijo, po svojih najboljših močeh si bom prizadeval za razvoj in napredek celotne države.

 

 
.