DomovStatutProgramVčlani seHimna/pesemArhiv novicKontakt
Vprašanja in odgovori kandidatov za predsednika RS (drugi krog)
Istra
Petek, 03 november 2017

Kandidatoma za predsednika RS, smo zastavili enaka vprašanja kot v prvem krogu volitev, saj takrat nismo prejeli odgovorov na vprašanja.

Tokratne odgovore na vprašanja smo prejeli s strani kandidata Marjana Šarca, medtem ko od kandidata Boruta Pahorja, kljub večkratnim pozivom, nismo prejeli nikakršnega odgovora. Zakaj ne želi odgovoriti? Morebiti ker mu Istra in njeni prebivalci nismo pomembni? Morebiti ker nima mnenj in stališč, kot se mu očita vso volilno kampanjo? Zagotovo to ne sodi v politični bonton in si težko prisluži kakšrnokoli podporo na volitvah, saj če že sedaj ignorira našo stranko, naše volivce in simpatizerje, našo slovensko Istro, kaj bi bilo šele kasneje na položaju predsednika RS. Predsednik RS je predsednik vseh državljanov RS in ne zgolj izbrancev, kot je razumeti ignoriranje naših vprašanj na tematike, ki so trenutno aktualne.

Odgovori na vprašanja s strani kandidata MARJANA ŠARCA:

Katalonija in pravica do samoodločbe

  • Katalonci so se na referendumu odločili, da si želijo svojo državo. Kakšno je vaše stališče do njihovih teženj?

Tudi naša država je leta 1991 nastala na podlagi referenduma in pravice do samoodločbe. Mar nima vsak narod pravico in dolžnost sam odločati o svojem življenju, o svoji usodi? Ima, v nasprotnem primeru ne moremo govoriti o državljanskih in političnih pravicah ter spoštovanju človekovega dostojanstva. V kolikor Katalonci razglasijo svojo neodvisnost, jo je potrebno priznati, če spoštujemo našo zgodovino, ki je stoletja težila k samostojni državi in vedno so nam jo preprečevali z različnimi razlogi, vse do leta 1991.

  • V kratkem bodo tudi v sosednji Italiji (Veneto, Lombardia) na referendumu odločali o večji avtonomiji svojih regij. Ali podpirate avtonomijo regij v okviru nacionalnih držav?

Referenduma o večji avtonomijo obeh regij sta uspela in sedaj se pričenjajo pogajanja z Rimom. Osebno menim, da se bo trend po večji avtonomiji regij po Evropi nadaljeval. Eden od vzrokov je vsekakor tudi zastarela nacionalna in evropska politika. Sam menim, da imajo narodi pravico do samoodločbe na demokratičen način in da imajo regije pravico do večje avtonomije. To velja tudi za Slovenijo. A potrebno se je zavedati, da se lahko evropske države razvijajo in konkurirajo na globalnem trgu samo medsebojno povezane, kar pa vključuje tudi solidarnostno načelo med državami in regijami znotraj držav. Brez sodelovanja, povezovanja dialoga in solidarnosti se bo Evropa hitro znašla v krizi in bo med drugim ogrožen tudi mir. A sprememb, ki se dogajajo, ni možno ustaviti. O njih se lahko samo pogovarjamo in na ravni EU iščemo rešitve. Tako kot ni možno ustaviti hitre tehnološke revolucije, ki bo korenito spremenila naš način življenja.

  • V prihodnje je pričakovati še več pobud za samostojnost oz. odcepitev regij (npr. Korzika, Škotska, Baskija itd.). Kakšen je vaš pogled na prihodnost Evrope? Jo vidite kot Evropo regij ali Evropo nacionalnih držav?

Evropa lahko uspe samo, če bomo delovali skupaj, imeli skupne cilje, povezovali znanje, bili solidarni, ipd. Ali je Evropa regij ali Evropa nacionalnih držav ali kombinacija obojega niti ni pomembno. Sam se zavedam, da so na prvem mestu ljudje in ljudje ustanovijo skupnost (državo, regijo, občino), da preko nje uresničujejo svoje skupne  interese. In osnovni namen vsake skupnosti je blaginja prav vsakogar in varnost. Vse ostalo, politika, banke, ekonomija, socialna varnost, zdravstvo … - so orodja za dosego teh dveh namenov. Včasih se mi zdi, da pozabljamo, zakaj imamo države.

Kot sem odgovoril že v prejšnjem vprašanju, se bodo spremembe dogajale. Zato se mora Evropa na njih odzvati, ne s silo, ampak z dialogom in pogledom naprej. Tako, kot ni možno ustaviti tehnološke revolucije, ki bo korenito spremenila naš način življenja, ni možno ustaviti želje po samoodločbi. Cilj Evrope morajo biti ljudje in narava, povezanost in sodelovanje ter solidarnostno načelo. Kakšen pravno-formalni status bodo imele članice je drugotnega pomena.

Arbitražni sporazum o meji s Hrvaško

  • Arbitražni sporazum je na mizi, dostopa do odprtega morja pa nikakor ne moremo uveljaviti. Kaj boste storili, da se to še pravočasno zgodi?

V primeru izvolitve bom organiziral sestanek s predsednikom vlade in zunanjim ministrom ter se informiral o vsej zadevi, tudi tistih detajlih, ki javnosti niso znani. Nato pa bom vztrajal, da je slovenska politika enotna pri zahtevah, da se arbitražna sodba uveljavi na miren način. S silo ne bomo nič dosegli. Sem pa že večkrat povedal, da pri odnosih s Hrvaško pri meni ne bo objemov in poljubov, temveč bo dovolj stisk roke, spoštljiv odnos in jasno sporočilo, da Slovenija vztraja pri uveljavitvi arbitražne sodbe.

  • Hrvati so očitno nepopustljivi, ko gre za mejo na morju. Kakšen scenarij bi po vašem morala imeti vlada?

Predvsem mora biti slovenska politika enotna, predvsem predstavniki vlade, saj so argumenti na naši strani ter prepustiti delo diplomaciji, tudi tihi. Vztrajati moramo na uveljavitvi arbitraže.

  • Kakšno je sicer vaše mnenje o arbitražni razsodbi?

Z arbitražo je Slovenija dobila stik z odprtim morjem, a je tudi marsikaj izgubila, tudi v Pomurju. Zagovarjam uresničitev sodbe sodišča, je pa res, da se je poudarjalo samo Piranski zaliv na kopnem pa meja ni optimalna. Še vedno je po uveljavitvi razsodbe možen tudi dvostranski dogovor o spremembah meje.

Regionalizacija

  • Slovenija je zasnovana izrazito centralistično. Delujeta zgolj dva nivoja, državni in lokalni. Kakšen je vaš odnos do regionalizacije?

Na nesodelovanje in ne povezovanje kaže tudi to, da v Sloveniji nismo bili sposobni uvesti pokrajin in tako decentralizirali države. Tako so občine prisiljene izvajati vse naloge, čeprav niso vse enako velike, ne kadrovsko močne. Problem pa je tudi šibko sodelovanje občin pri razvoju nekega širšega območja, kar se kaže na primer pri načrtovanju prostorske, prometne, turistične, stanovanjske, ipd., strategij, ko v večini primerov vsaka občina načrtuje zase. Osebno si bom prizadeval za vzpostavitev pokrajin v Sloveniji.

  • Kako razbiti politični, gospodarski in razvojni monopol prestolnice?

Z ustanovitvijo pokrajin.

  • Kateri evropski model regionalizacije bi bil po vašem mnenju najprimernejši za Slovenijo?

V Sloveniji smo o ustanovitvi pokrajin imeli že kar nekaj razprav, a vedno se ustavi pri lokal patriotizmu, ne pri stroki. Imamo podoben primer kot pri občinah. Sam nisem zagovornik tolikšnega števila občin, saj ne morejo optimalno opravljati vseh zadanih nalog. Enako je pri pokrajinah. Če bomo ustanovili 20 ali 30 pokrajin, ne bomo naredili nič, saj potrebujemo pokrajine, ki imajo močan človeški, gospodarski in okoljski razvojni potencial ter bodo sposobne izvajati prenešene upravne naloge s strani države. Sam sem zagovornik od 6 pa največ do 10 pokrajin v Sloveniji, ki prevzamejo tudi nekatere naloge državnih organov. Na primer naloge, ki jih sedaj izvajajo upravne enote.

Vinjeta

  • Vinjeta na cesti Italija-Hrvaška povzroča velike težave lokalnem prebivalstvu, saj se tujci poslužujejo lokalnih cest. Podpirate njeno odpravo na tem odseku?

Vinjete lokalnemu prebivalstvu zaradi različnih razlogov povzročajo težave. Parcialno reševanje nas ne bo pripeljalo do sistemske rešitve. Zagovarjam, da se pristojno ministrstvo sestane z lokalnimi oblastmi po Sloveniji in poskuša sistemsko rešiti te probleme. Problem vinjet ni samo v Istri. S podobnimi zahtevami se država sooča tudi v Ljubljani, Mariboru, ipd.

Razvojni potencial slovenske Istre

  • Ali ima Istra po vašem mnenju ustrezno gospodarsko in družbeno težo v državi? Je torej dovolj prisotna, ko gre za razvojne spodbude in nove priložnosti?

Ne, Istra prav gotovo nima ustreznega mesta v državi. Njeni razvojni potenciali so premalo izkoriščeni tudi zaradi odsotnosti skupnega razvojnega programa. Njena obmorska in mejna lega ponuja veliko priložnosti za gospodarski in kulturni razcvet  in čezmejno  sodelovanje. Veliko je možnosti in priložnosti na področju turizma, vinarstva, oljarstva, kulture, izobraževanja. Ko gre za razvojne spodbude in nove priložnosti, je vsekakor premalo prisotna. Za čezmejno sodelovanje in kmetijstvo je na voljo kar nekaj finančnih spodbud, ki bi ob pravi strategiji razvoja slovenske Istre in privlačnih programih lahko dali dobre rezultate.

  • Včasih smo govorili o razvojni osi Koper-Ljubljana-Maribor, na Koper pa se v glavnem pozablja. Tudi tako, da v Kopru razen univerze ni sedeža nobene od osrednjih državnih institucij. Katera od državnih institucij naj bi po vašem mnenju sodila v Koper (kot Pošta v Mariboru npr.)?

Žal se decentralizaciji in s tem razpršenosti državnih institucij po celotnem območju naše države, namenja vse premalo pozornosti in napora. Tako Koper, kot živahno obmorsko mesto ne gosti skoraj nobene omembe vredne institucije. V Koper bi prav gotovo sodile institucije povezane s proučevanjem morske flore in favne, ladjedelstvom, turizmom.

  • Po Brexitu se nekatere evropske institucije že selijo iz Velike Britanije. Katero bi postavili v Koper?

Zelo težko bi obstoječe evropske institucije (Evropski parlament, Evropski svet, Svet Evropske unije, Evropska komisija, ECB, Sodišče EU, Računsko sodišče EU našle domicil v Kopru, saj Slovenija nima tako velike teže, da bi se to zgodilo. Drugače je z evropskimi agencijami. Po izstopu Združenega kraljestva iz EU (Brexit) se bosta morali iz Londona preseliti dve evropski agenciji: Evropska agencija za zdravila (EMA) in Evropski bančni organ (EBA). Slovenija bi se  morala pozanimati kakšen interes bi za sedež bančne agencije imeli v Banki Slovenije, o zdravstveni agenciji pa farmacevtska podjetja v Sloveniji, še zlasti v luči zagotavljanja novih delovnih mest, novih investicij, gospodarske koristi, ipd. Sam bi vsekakor podprl kakršnekoli napore za kandidiranje za nove sedeže agencij, še zlasti če bi le te doprinesle dobrobit slovenskim državljanom, gospodarski razvoj in obojestranski interes tako agencije kot naše države. Države članice EU so Svetu sicer že poslale 27 predlogov glede 23 mest za sedeža agencij EU. Kolikor vem, Slovenije ni med njimi – slovenska vlada je namreč ocenila, da je prevzem agencije prevelik (tudi finančni) zalogaj za Slovenijo. Na žalost ponovno ne gledamo na dolgi rok, kaj sedeže takšne agencije pomeni za Slovenijo, v konkretnem primeru na primer za Koper.

Drugi tir in razvoj pristanišča

  • Ste zadovoljni z izidom referenduma o drugem tiru?

Ja. Podpiram gradnjo drugega tira na transparenten način. Predvsem pa sem zagovornik, da se drugi tir gradi z javnimi sredstvi. Kaže pa ta investicija tudi na nesposobnost naše politike, ki prepotreben projekt za našo državo »tensta« že dve desetletji in tudi sedaj nisem najbolj siguren, če jim bo uspelo izpeljati projekt pregledno in brez afer.

  • Kje vidite koprsko pristanišče v prihodnjih desetih/dvajsetih letih?

Sam gledam na razvoj koprskega pristanišča malce širše. Če se ne motim, je sedaj vizija do leta 2020, da postane vodilni ponudnik storitev za države srednje in vzhodne Evrope. Glede na našo geostrateško lego, drugi tir, ki se gradi oziroma se bo začel graditi, so lahko ambicije države in koprskega pristanišča širše. Postane lahko vodilni ponudnik globalnih logističnih storitev za Evropo in evrazijsko skupino držav.

  • Bi se moralo koprsko povezati z drugimi severnojadranskimi pristanišči (Reka, Benetke Trst)?

Ne nujno. Konkurenca je zdrava, kar dokazuje vrsta malih in uspešnih letališč.

Bodeča žica

  • Jeseni naj bi prišlo do novih migrantskih valov. Je bodeča žica pravi odgovor nanje?

V časih, ko je bil migranski val izreden je bila to »hitra«, populistična in nepremišljena poteza slovenske vlade. Bodeča žica je sinonim za neke druge čase, katerih si ne želimo. Poleg tega negativno vpliva na odnose med Slovenijo in Hrvaško.

Vsekakor bi bilo potrebno najti drug in primernejši način soočanja z nezakonitimi migracijami preko naših meja. Podpiram ukrepe za upravljanje meje, na primer za njen nadzor – tudi če bi le to zahtevalo fizično oviro, vendar pa se ne strinjam z uporabo bodeče žice. Imamo veliko mehanizmov in instrumentov za zagotavljanje varnosti naših državljank in državljanov.

  • Se vam zdi obvezna kvota za migrante sprejemljiva za Slovenijo?

V duhu solidarnosti in medsebojne pomoči med državami članicami EU verjamem, da je to trenutno edina rešitev, saj lahko EU obstane le, če deluje povezano, sodeluje in sorazmerno prevzemajo članice tudi bremena. V konkretnem primeru pomoč državam članicam, ki se dejansko dnevno soočajo s tovrstnimi izzivi. Samo predstavljajmo si lahko, če bi t.i. balkanska migrantska pot postala »nova sredozemska pot« in bi ostale države članice EU pogledale stran, ko bi med tem na slovensko mejo in na slovensko ozemlje dnevno, leta in leta prihajali migranti. Kvota, ki je določena za Slovenijo, je sprejemljiva in premo sorazmerna s številom prebivalcev.

  • Pred časom je Angela Merkel priznala, da je projekt asimilacije oziroma akulturacije migrantov v Nemčiji propadel. Kakšna formula za sožitje bi bila po vašem možna oz. sprejemljiva?

Ko potujemo po svetu, spoštujemo običaje države gostiteljice in spoštujemo njihovo kulturo in njihove vrednote. Enako velja za tujce, ki prihajajo v Slovenijo – morajo spoštovati naše vrednote, naš pravni red in naše običaje. Še zlasti bi morali to poudarjati in spodbujati pri prosilcih za azil, tako pri otrocih kot starejših, jim pomagati in jih usmerjati skozi fazo prilagajanja s ciljem čim prejšnjega vključevanja v vsakodnevno dinamiko življenja v Sloveniji.

  • Kaj bo prvo, kar boste storili kot predsednik/predsednica države za Slovensko Istro?

Prizadevam si bom za odstranitev žice.

 
.