DomovStatutProgramVčlani seHimna/pesemArhiv novicKontakt
Podpis podpore za spoštovanje volje ljudstva iz leta 2003 (referendum o zaprtju trgovin ob nedeljah)
Istra
Torek, 21 november 2017

Z novelo Zakona o trgovini, ki so jo pripravili v koaliciji Liste Andreja Čuša in Zelenih Slovenije ter nekaj drugih iniciativ, sledijo predvsem ustavnemu načelu ljudske suverenosti, saj je slovensko ljudstvo na najbolj demokratičen način – z referendumom – že izglasovalo odločitev o nedeljskem delu leta 2003. Načelo socialne države pomeni zahtevo po ustrezni skrbi države za materialno in socialno varnost državljanov. 

V tem času so pobudniki s spletno peticijo dosegli podporo 10 000 državljank in državljanov Slovenije iz vseh občin, v mesecu novembru pa nameravajo s svojimi aktivnostmi nadaljevali tudi z zbiranjem podpisov podpore na stojnicah po slovenskih občinah.

Peticija je dostopna na povezavi: https://www.pravapeticija.com/zaprtje_trgovin_ob_nedeljah

Ob tem vas vabimo, da obiščete stojnico, kjer se bodo zbirali podpise podpore državljank in državljanov. V Kopru bo stojnica organizirana v sredo, 22.11.2017, na tržnici med 09:00-14:00 uro. 

Ob 10.00 uri se bo na stojnici pridružil tudi predlagatelj zakona Andrej Čuš, ki bo na voljo za medije, predstavil pa bo tudi aktualno dogajanje v zvezi z zakonom, prav tako pa bo na voljo za druge pobude in vprašanja. 

Dogodek bo potekal ne glede na vremenske razmere.

 
Republika Katalonija - pravica do priznanja
Istra
Torek, 07 november 2017

Predsedniku Vlade RS, dr. Cerarju in predsedniku Državnega zbora RS, dr. Brglezu smo poslali pismo s katerim ju pozivamo, da Republika Slovenija prizna Republiko Katalonijo.

V nadaljevanju prilagamo vsebino pisma v celoti:

Zadeva: Republika Katalonija – pravica do priznanja

Z razglasitvijo Republike Katalonija so Katalonci okronali referendumsko odločitev ljudstva in potrdili svojo pravico do samoodločbe. Kdo lahko bolj kot Slovenci razume želje, strasti in sanje, ki so jih uresničili s tem dejanjem! Zato naj Republika Slovenija tudi uradno izrazi spoštovanje do demokratične odločitve katalonskega ljudstva in prizna Republiko Katalonijo.

Spoštovani g. predsednik Vlade dr. Miro Cerar,

Spoštovani g. predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez,

pozivamo vas, da tako Vlada kot Državni zbor sprejmeta deklaracijo, s katero naj se prizna Republika Katalonija in s tem pravica Kataloncev do  svoje države.

Izpostavljamo določilo (I. poglavje, 1. člen) iz ustanovne listine Združenih narodov – veljavna od 24.10.1945:

»Cilji Združenih narodov so:

1. varovati mednarodni mir in varnost ter v ta namen: izvajati učinkovite kolektivne ukrepe, da se preprečijo in odvrnejo grožnje miru in da se zatrejo agresivna dejanja ali druge kršitve miru, in si prizadevati, da se mednarodni spori ali pa situacije, ki bi utegnile privesti do kršitve miru, zgladijo ali uredijo z mirnimi sredstvi in v skladu z načeli pravičnosti in mednarodnega prava,

2. razvijati med narodi prijateljske odnose, sloneče na spoštovanju načela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodločbe, ter izvajati tudi ukrepe za utrditev svetovnega miru,

3. uresničevati mednarodno sodelovanje s tem, da se rešujejo mednarodni problemi ekonomske, socialne, kulturne ali človekoljubne narave, kakor tudi s tem, da se razvija in spodbuja spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero, in

4. biti središče, kjer naj se usklaja dejavnost narodov za doseganje teh skupnih ciljev.«

// Vlada RS je na 38. Redni seji dne 18. 12. 2013 sprejela Sklep o objavi besedila Ustanovne listine Organizacije združenih narodov in njenih sprememb : www.unaslovenia.org/sites/default/files/Ustanovna%20listina%20ZN%20(Ang-Slo).pdf //

Merjenje moči med katalonsko in osrednjo špansko vlado je nevaren presedan za prihodnost Evropske unije. Govori o tem, da je volja ljudstva postranskega pomena in da so zakoni pisani po meri oblastnikov, in ne ljudi. Na katalonskem primeru se lomijo plemenita načela, na katerih sloni Evropska unija, na preizkušnji so človekove pravice, pravica do samoodločbe narodov, regionalno povezovanje in solidarnost.

EU in najmočnejše članice povezave so rekle »ne« Republiki Kataloniji. To pa še ne pomeni, da mora Slovenija papagajsko ponavljati stališča močnih. Nasprotno! Prav Slovenija lahko s svojo osamosvojitveno izkušnjo obrne politični veter, zareže špranjo v monolit evropske politike in ustvari prostor za drugačna stališča. S podporo Kataloncem se bo Slovenija postavila v bran temeljnim človekovim vrednotam in se zoperstavili politiki moči, ki vsak dan bolj srhljivo spominja na vzorce avtoritarnih držav 20. stoletja.

V stranki Oljka se zavedamo, da sta za priznanje Republike Katalonije v tem trenutku potrebna politični pogum in modrost, ki ju zmorejo le vizionarski politiki. Vemo pa tudi, da je zavzemanje za Republiko Katalonijo bitka za Evropo regij, to pa je edini sprejemljivi način evropskega povezovanja, ki ima prihodnost.

Spoštovana g. Cerar in spoštovani g. Brglez, pozivamo vas, da sprožite postopek priznanja Republike Katalonije in s tem odprete pot evropskemu povezovanju prihodnosti.

Valter Krmac, predsednik

 

 
Vprašanja in odgovori kandidatov za predsednika RS (drugi krog)
Istra
Sobota, 04 november 2017

Pridobili smo tudi odgovore na zastavljena vprašanja s strani kandidata Boruta Pahora:

Katalonija in pravica do samoodločbe

  • Katalonci so se na referendumu odločili, da si želijo svojo državo. Kakšno je vaše stališče do njihovih teženj?
  • V kratkem bodo tudi v sosednji Italiji (Veneto, Lombardia) na referendumu odločali o večji avtonomiji svojih regij. Ali podpirate avtonomijo regij v okviru nacionalnih držav?
  • V prihodnje je pričakovati še več pobud za samostojnost oz. odcepitev regij (npr. Korzika, Škotska, Baskija itd.). Kakšen je vaš pogled na prihodnost Evrope? Jo vidite kot Evropo regij ali Evropo nacionalnih držav?

S kraljem Filipejem in kraljico Leticijo smo letos poleti imelo izjemno prijazen, prijeten in hkrati odkrit pogovor. Povedal sem, da Slovenci dobro razumemo položaj Kataloncev in menim, da je kralj Filipe tudi dobro razumel, da pri Sloveniji ne gre za protišpansko retoriko in vtikanje v notranje zadeve, ampak za iskreno izpoved. Spomin na obdobje sredi 80-let je še vedno svež, ko smo v Sloveniji začeli povezovati svojo prihodnost s samostojnostjo, smo imeli takrat izjemno intenzivne stike s Katalonci. Iz pogovora sem razbral, da imajo v Španiji velike skrbi zaradi vsega tega, upam, da bodo težave rešili demokratično, zdi pa se, da to ne bo tako enostavna naloga.

Upam, da se bo katalonska kriza razrešila na miren način in v dialogu. Moram pa izpostaviti nekaj razlik med slovensko in katalonsko izkušnjo, tako s pravno-formalnega kot političnega vidika. Pravno-formalni vidik predstavlja dejstvo, da smo imeli Slovenci v ustavi opredeljeno pravico do samoodločbe, medtem ko v Španiji Katalonija in druge pokrajine tega nimajo. Po mednarodnem pravu ima vsak narod pravico do samoodločbe, pomembno pa se mi zdi izpostaviti politični vidik, in to je globoka razdeljenost katalonskega naroda glede samostojne Katalonije. To je popolnoma drugačna izkušnja, kot smo jo imeli Slovenci v začetku 90. let, ko smo zmogli enotnost in se prav zaradi nje dokopali do lastne države.

Naj spomnim, da tudi druge države Slovenije niso priznale takoj po plebiscitu, niti takoj po razglasitvi slovenske države ali po izteku brionske deklaracije. Slovenijo so priznale, ko smo imeli efektivno oblast na svojem ozemlju. Katalonija je zelo daleč od tega.

Menim, da prav okvir EU zagotavlja mirnost pri procesih nacionalnih empacipacij zlasti Zahodni Evropi - ta glede nacionalne emancipacije zaostaja za Vzhodno, ki je ta proces izvedla v 90. letih minulega stoletja skupaj s procesom demokratizacije. EU namreč zagotavlja zunanji okvir, to je EU kot skupno domovino, znotraj te pa večjo samostojnost, suverenost, ki jim omogoča izvajanje nacionalne identitete v prihodnosti. In v tem smislu mora biti EU pripravljena na nekatere izzive, na katere izzive v prihodnosti, kajti ti procesi se ne bodo omejili na Katalonijo, Škotsko in severno Italijo.

Tudi Slovenci si ne želimo, da bi se s poglobitvijo EU stalili z drugimi in ocenjujem, da so ti izzivi še pred EU, v kateri je načelo suverenosti držav še vedno prevladujoče nad konceptom skupne zvezne, federalne Evrope.

Arbitražni sporazum o meji s Hrvaško

  • Arbitražni sporazum je na mizi, dostopa do odprtega morja pa nikakor ne moremo uveljaviti. Kaj boste storili, da se to še pravočasno zgodi?
  • Hrvati so očitno nepopustljivi, ko gre za mejo na morju. Kakšen scenarij bi po vašem morala imeti vlada?
  • Kakšno je sicer vaše mnenje o arbitražni razsodbi?

Razsodba je uspeh in Slovenija je lahko zadovoljna, da je Arbitražno sodišče dokončno določilo celotno državno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Zadovoljna je lahko tudi s potekom same meje, tako na kopnem kot na morju. Prvič, odločitev za Arbitražno sodišče se je po 18 letih neuspešnih poskusov izkazala za najboljšo možno rešitev mejnega vprašanja. Drugič, za interese Slovenije glede poteka meje na kopnem in morju, na podlagi 18 letnih neuspešnih iskanj rešitev, nobena druga možnost ne bi bila boljša - nobena druga ne bi prinesla za nas boljše rešitve.

Slovenija in Hrvaška sta spor rešili po mirni poti in Slovenija si bo prizadevala, da bo odločitev sodišča po mirni poti tudi uveljavila. To je mogoče samo v dialogu s Hrvaško in ob jasnem pričakovanju in podpori Evropske unije, da se bo to v razumnem roku tudi zgodilo. Imam okvirno zamisel, kako sodbo implementirati, o tem se pogovarjam s predsednikom vlade in pristojnimi ministri. Osnovno ogrodje pa seveda predstavlja dialog. Misliti, da bo sporazum mogoče implementirati, ko bosta državi imeli zaostrene odnose, je nedržavniško. Je tudi vera v nemogoče. Prepričan sem, da meje ni mogoče uveljaviti s silo, treba je zgraditi vnovično zaupanje med državama.

Regionalizacija

  • Slovenija je zasnovana izrazito centralistično. Delujeta zgolj dva nivoja, državni in lokalni. Kakšen je vaš odnos do regionalizacije?

Za decentraliziran razvoj Slovenije  mora biti temu ustrezna tudi decentralizirana upravna ureditev. Imamo veliko občin, ki dobro delujejo in po moji oceni tudi izvrstno opravljajo svojo vlogo, so pa pogosto premajhne, da bi nanje lahko prenesli nekatere naloge, ki so danes v domeni države. Da bi lahko izvedli decentralizacijo v smislu prenosa nalog iz države na nižjo raven, bi bile izjemno koristne regije,  ki jih politika do sedaj ni uspela realizirati.  Menim, da je čas, da se tega velikega projekta država ponovno loti in poišče soglasje o oblikovanju ne prevelikega števila regij.

  • Kako razbiti politični, gospodarski in razvojni monopol prestolnice?

Močna Ljubljana ni slaba za Slovenijo, vendar ne na škodo drugih mest. Zagovarjam policentrični razvoj Slovenije, kjer se vsi gospodarski, ekonomski, kulturni in drugi tokovi ne bodo stekali samo v Ljubljano.

  • Kateri evropski model regionalizacije bi bil po vašem mnenju najprimernejši za Slovenijo?

Velja se zgledovati po državah, ki so z reformo lokalne samouprave uspele preseči drobljenje in neučinkovitost manjših elementov samouprave in hkrati  zagotovile ustrezno regionalno organiziranost, ki omogoča decentralizacijo državnih funkcij, kar predvideva tudi ustava.  V vmesnem času pa čim več povezovanja in skupnih služb in jasno razdeljenih pristojnosti, ki bodo koristile ljudem, ki živijo na posameznih področjih.

Vinjeta

  • Vinjeta na cesti Italija-Hrvaška povzroča velike težave lokalnem prebivalstvu, saj se tujci poslužujejo lokalnih cest. Podpirate njeno odpravo na tem odseku?

To odločitev morajo sprejeti pristojne institucije.

Razvojni potencial slovenske Istre

  • Ali ima Istra po vašem mnenju ustrezno gospodarsko in družbeno težo v državi? Je torej dovolj prisotna, ko gre za razvojne spodbude in nove priložnosti?

Obalno-kraška regija je po stopnji razvitosti na drugem mestu in ima najnižjo stopnjo tvegane revščine. Glede na to, da gre za izrazito turistično regijo ima zagotovo še veliko neizkoriščenih potencialov.

  • Včasih smo govorili o razvojni osi Koper-Ljubljana-Maribor, na Koper pa se v glavnem pozablja. Tudi tako, da v Kopru razen univerze ni sedeža nobene od osrednjih državnih institucij. Katera od državnih institucij naj bi po vašem mnenju sodila v Koper (kot Pošta v Mariboru npr.)?

Pošta je državno podjetje, podobno kot Luka Koper. Sam sedež podjetja še ne pomeni decentralizacije (primer: DARS s sedežem v Celju). Glede na izrazite turistične prednosti, ki jih regija ima je potrebno v polni meri izkoristiti to danost za razvoj in delovanje majhnih in mikro podjetij, ki ponuja storitve na področju turizma ali v podporo turizmu. Manjši turistični objekti bi bili lahko zelo dobrodošla popestritev v tem prostoru.

  • Po Brexitu se nekatere evropske institucije že selijo iz Velike Britanije. Katero bi postavili v Koper?

Vsaka evropska ali mednarodna institucija, ki si želi v Slovenijo je več kot dobrodošla in slovenska politika si mora v tej smeri tudi prizadevati, da jih pritegne s svojo ponudbo.

Drugi tir in razvoj pristanišča

  • Ste zadovoljni z izidom referenduma o drugem tiru?

Sem, volivci imajo vedno prav. Tokrat so se odločili za razvoj in napredek in to me veseli.

  • Kje vidite koprsko pristanišče v prihodnjih desetih/dvajsetih letih?

Kot vodilno logistično platformo za srednjo Evropo.

  • Bi se moralo koprsko povezati z drugimi severnojadranskimi pristanišči (Reka, Benetke Trst)?

Seveda, vendar ne na škodo Luke Koper, ampak bi morali iskati sinergijske učinke in s tem konkurirati severnomorskim pristaniškem.

Bodeča žica

 

  • Jeseni naj bi prišlo do novih migrantskih valov. Je bodeča žica pravi odgovor nanje?
  • Se vam zdi obvezna kvota za migrante sprejemljiva za Slovenijo?
  • Pred časom je Angela Merkel priznala, da je projekt asimilacije oziroma akulturacije migrantov
  • v Nemčiji propadel. Kakšna formula za sožitje bi bila po vašem možna oz. sprejemljiva?

Že decembra 2016 sem ocenil, da bi ograjo na meji lahko odstranili,  saj ni znakov ponovitve takšnega begunskega vala kot v letu 2015. Tako menim še zdaj. Če bi se situacija spremenila, pa je dovolj časa, da se vnovič poseže po teh preprekah kot  izrednem in ne trajnem ukrepu za obvladovanje migracij, če bi bilo  potrebno.

Beguncem je potrebno pomagati v okviru skupne evropske begunske politike. EU mora pri tem enotno pokazati solidarnost.  Reševanje begunske krize ni samo vprašanje politične volje, temveč je predvsem vprašanje institucionalnih okvirov za oblikovanje  celovite in učinkovite evropske politike. Ne smemo pa pozabiti tudi  na humanitarni vidik begunske krize.  Ni dvoma, da migracijska nepolitika zdaj hromi Evropsko unijo, a ne  vidim druge možnosti, kot da pride do politične odločitve za strog  nadzor zunanjih meja. Menim, da mora sistem kvot glede porazdelitve  migrantov med državami članicami EU ostati. Brez njega ni poštene  rešitve, to je element solidarnosti.  Moje mnenje je, da moramo temeljito in konceptualno odgovoriti na  vprašanje, kako naprej. V nasprotnem primeru se nam bo dogajalo, da  se bomo tako kot ob migrantski krizi tudi v primeru soočanja z  drugimi izzivi sodobnega sveta vedno znova znašli v položaju, ko  bomo ugotovili, da nam institucionalni okvir EU na nek način, sam po  sebi, ne dopušča, da bi se do uspešnih rešitev dokopali prej ali  uspešneje. Potrebujemo drzno, a premišljeno zamisel o nadaljevanju  tiste poti, ki nas je pripeljala do sem. To pa je pot sodelovanja in  povezovanja. Čim prej je treba začeti razpravo o novi viziji Evropske  unije, ki bo korak naprej k bolj integrirani politični uniji.

  • Kaj bo prvo, kar boste storili kot predsednik/predsednica države za Slovensko Istro?

Enako kot za vso Slovenijo, po svojih najboljših močeh si bom prizadeval za razvoj in napredek celotne države.

 

 
Vprašanja in odgovori kandidatov za predsednika RS (drugi krog)
Istra
Petek, 03 november 2017

Kandidatoma za predsednika RS, smo zastavili enaka vprašanja kot v prvem krogu volitev, saj takrat nismo prejeli odgovorov na vprašanja.

Tokratne odgovore na vprašanja smo prejeli s strani kandidata Marjana Šarca, medtem ko od kandidata Boruta Pahorja, kljub večkratnim pozivom, nismo prejeli nikakršnega odgovora. Zakaj ne želi odgovoriti? Morebiti ker mu Istra in njeni prebivalci nismo pomembni? Morebiti ker nima mnenj in stališč, kot se mu očita vso volilno kampanjo? Zagotovo to ne sodi v politični bonton in si težko prisluži kakšrnokoli podporo na volitvah, saj če že sedaj ignorira našo stranko, naše volivce in simpatizerje, našo slovensko Istro, kaj bi bilo šele kasneje na položaju predsednika RS. Predsednik RS je predsednik vseh državljanov RS in ne zgolj izbrancev, kot je razumeti ignoriranje naših vprašanj na tematike, ki so trenutno aktualne.

Odgovori na vprašanja s strani kandidata MARJANA ŠARCA:

Katalonija in pravica do samoodločbe

  • Katalonci so se na referendumu odločili, da si želijo svojo državo. Kakšno je vaše stališče do njihovih teženj?

Tudi naša država je leta 1991 nastala na podlagi referenduma in pravice do samoodločbe. Mar nima vsak narod pravico in dolžnost sam odločati o svojem življenju, o svoji usodi? Ima, v nasprotnem primeru ne moremo govoriti o državljanskih in političnih pravicah ter spoštovanju človekovega dostojanstva. V kolikor Katalonci razglasijo svojo neodvisnost, jo je potrebno priznati, če spoštujemo našo zgodovino, ki je stoletja težila k samostojni državi in vedno so nam jo preprečevali z različnimi razlogi, vse do leta 1991.

  • V kratkem bodo tudi v sosednji Italiji (Veneto, Lombardia) na referendumu odločali o večji avtonomiji svojih regij. Ali podpirate avtonomijo regij v okviru nacionalnih držav?

Referenduma o večji avtonomijo obeh regij sta uspela in sedaj se pričenjajo pogajanja z Rimom. Osebno menim, da se bo trend po večji avtonomiji regij po Evropi nadaljeval. Eden od vzrokov je vsekakor tudi zastarela nacionalna in evropska politika. Sam menim, da imajo narodi pravico do samoodločbe na demokratičen način in da imajo regije pravico do večje avtonomije. To velja tudi za Slovenijo. A potrebno se je zavedati, da se lahko evropske države razvijajo in konkurirajo na globalnem trgu samo medsebojno povezane, kar pa vključuje tudi solidarnostno načelo med državami in regijami znotraj držav. Brez sodelovanja, povezovanja dialoga in solidarnosti se bo Evropa hitro znašla v krizi in bo med drugim ogrožen tudi mir. A sprememb, ki se dogajajo, ni možno ustaviti. O njih se lahko samo pogovarjamo in na ravni EU iščemo rešitve. Tako kot ni možno ustaviti hitre tehnološke revolucije, ki bo korenito spremenila naš način življenja.

  • V prihodnje je pričakovati še več pobud za samostojnost oz. odcepitev regij (npr. Korzika, Škotska, Baskija itd.). Kakšen je vaš pogled na prihodnost Evrope? Jo vidite kot Evropo regij ali Evropo nacionalnih držav?

Evropa lahko uspe samo, če bomo delovali skupaj, imeli skupne cilje, povezovali znanje, bili solidarni, ipd. Ali je Evropa regij ali Evropa nacionalnih držav ali kombinacija obojega niti ni pomembno. Sam se zavedam, da so na prvem mestu ljudje in ljudje ustanovijo skupnost (državo, regijo, občino), da preko nje uresničujejo svoje skupne  interese. In osnovni namen vsake skupnosti je blaginja prav vsakogar in varnost. Vse ostalo, politika, banke, ekonomija, socialna varnost, zdravstvo … - so orodja za dosego teh dveh namenov. Včasih se mi zdi, da pozabljamo, zakaj imamo države.

Kot sem odgovoril že v prejšnjem vprašanju, se bodo spremembe dogajale. Zato se mora Evropa na njih odzvati, ne s silo, ampak z dialogom in pogledom naprej. Tako, kot ni možno ustaviti tehnološke revolucije, ki bo korenito spremenila naš način življenja, ni možno ustaviti želje po samoodločbi. Cilj Evrope morajo biti ljudje in narava, povezanost in sodelovanje ter solidarnostno načelo. Kakšen pravno-formalni status bodo imele članice je drugotnega pomena.

Arbitražni sporazum o meji s Hrvaško

  • Arbitražni sporazum je na mizi, dostopa do odprtega morja pa nikakor ne moremo uveljaviti. Kaj boste storili, da se to še pravočasno zgodi?

V primeru izvolitve bom organiziral sestanek s predsednikom vlade in zunanjim ministrom ter se informiral o vsej zadevi, tudi tistih detajlih, ki javnosti niso znani. Nato pa bom vztrajal, da je slovenska politika enotna pri zahtevah, da se arbitražna sodba uveljavi na miren način. S silo ne bomo nič dosegli. Sem pa že večkrat povedal, da pri odnosih s Hrvaško pri meni ne bo objemov in poljubov, temveč bo dovolj stisk roke, spoštljiv odnos in jasno sporočilo, da Slovenija vztraja pri uveljavitvi arbitražne sodbe.

  • Hrvati so očitno nepopustljivi, ko gre za mejo na morju. Kakšen scenarij bi po vašem morala imeti vlada?

Predvsem mora biti slovenska politika enotna, predvsem predstavniki vlade, saj so argumenti na naši strani ter prepustiti delo diplomaciji, tudi tihi. Vztrajati moramo na uveljavitvi arbitraže.

  • Kakšno je sicer vaše mnenje o arbitražni razsodbi?

Z arbitražo je Slovenija dobila stik z odprtim morjem, a je tudi marsikaj izgubila, tudi v Pomurju. Zagovarjam uresničitev sodbe sodišča, je pa res, da se je poudarjalo samo Piranski zaliv na kopnem pa meja ni optimalna. Še vedno je po uveljavitvi razsodbe možen tudi dvostranski dogovor o spremembah meje.

Regionalizacija

  • Slovenija je zasnovana izrazito centralistično. Delujeta zgolj dva nivoja, državni in lokalni. Kakšen je vaš odnos do regionalizacije?

Na nesodelovanje in ne povezovanje kaže tudi to, da v Sloveniji nismo bili sposobni uvesti pokrajin in tako decentralizirali države. Tako so občine prisiljene izvajati vse naloge, čeprav niso vse enako velike, ne kadrovsko močne. Problem pa je tudi šibko sodelovanje občin pri razvoju nekega širšega območja, kar se kaže na primer pri načrtovanju prostorske, prometne, turistične, stanovanjske, ipd., strategij, ko v večini primerov vsaka občina načrtuje zase. Osebno si bom prizadeval za vzpostavitev pokrajin v Sloveniji.

  • Kako razbiti politični, gospodarski in razvojni monopol prestolnice?

Z ustanovitvijo pokrajin.

  • Kateri evropski model regionalizacije bi bil po vašem mnenju najprimernejši za Slovenijo?

V Sloveniji smo o ustanovitvi pokrajin imeli že kar nekaj razprav, a vedno se ustavi pri lokal patriotizmu, ne pri stroki. Imamo podoben primer kot pri občinah. Sam nisem zagovornik tolikšnega števila občin, saj ne morejo optimalno opravljati vseh zadanih nalog. Enako je pri pokrajinah. Če bomo ustanovili 20 ali 30 pokrajin, ne bomo naredili nič, saj potrebujemo pokrajine, ki imajo močan človeški, gospodarski in okoljski razvojni potencial ter bodo sposobne izvajati prenešene upravne naloge s strani države. Sam sem zagovornik od 6 pa največ do 10 pokrajin v Sloveniji, ki prevzamejo tudi nekatere naloge državnih organov. Na primer naloge, ki jih sedaj izvajajo upravne enote.

Vinjeta

  • Vinjeta na cesti Italija-Hrvaška povzroča velike težave lokalnem prebivalstvu, saj se tujci poslužujejo lokalnih cest. Podpirate njeno odpravo na tem odseku?

Vinjete lokalnemu prebivalstvu zaradi različnih razlogov povzročajo težave. Parcialno reševanje nas ne bo pripeljalo do sistemske rešitve. Zagovarjam, da se pristojno ministrstvo sestane z lokalnimi oblastmi po Sloveniji in poskuša sistemsko rešiti te probleme. Problem vinjet ni samo v Istri. S podobnimi zahtevami se država sooča tudi v Ljubljani, Mariboru, ipd.

Razvojni potencial slovenske Istre

  • Ali ima Istra po vašem mnenju ustrezno gospodarsko in družbeno težo v državi? Je torej dovolj prisotna, ko gre za razvojne spodbude in nove priložnosti?

Ne, Istra prav gotovo nima ustreznega mesta v državi. Njeni razvojni potenciali so premalo izkoriščeni tudi zaradi odsotnosti skupnega razvojnega programa. Njena obmorska in mejna lega ponuja veliko priložnosti za gospodarski in kulturni razcvet  in čezmejno  sodelovanje. Veliko je možnosti in priložnosti na področju turizma, vinarstva, oljarstva, kulture, izobraževanja. Ko gre za razvojne spodbude in nove priložnosti, je vsekakor premalo prisotna. Za čezmejno sodelovanje in kmetijstvo je na voljo kar nekaj finančnih spodbud, ki bi ob pravi strategiji razvoja slovenske Istre in privlačnih programih lahko dali dobre rezultate.

  • Včasih smo govorili o razvojni osi Koper-Ljubljana-Maribor, na Koper pa se v glavnem pozablja. Tudi tako, da v Kopru razen univerze ni sedeža nobene od osrednjih državnih institucij. Katera od državnih institucij naj bi po vašem mnenju sodila v Koper (kot Pošta v Mariboru npr.)?

Žal se decentralizaciji in s tem razpršenosti državnih institucij po celotnem območju naše države, namenja vse premalo pozornosti in napora. Tako Koper, kot živahno obmorsko mesto ne gosti skoraj nobene omembe vredne institucije. V Koper bi prav gotovo sodile institucije povezane s proučevanjem morske flore in favne, ladjedelstvom, turizmom.

  • Po Brexitu se nekatere evropske institucije že selijo iz Velike Britanije. Katero bi postavili v Koper?

Zelo težko bi obstoječe evropske institucije (Evropski parlament, Evropski svet, Svet Evropske unije, Evropska komisija, ECB, Sodišče EU, Računsko sodišče EU našle domicil v Kopru, saj Slovenija nima tako velike teže, da bi se to zgodilo. Drugače je z evropskimi agencijami. Po izstopu Združenega kraljestva iz EU (Brexit) se bosta morali iz Londona preseliti dve evropski agenciji: Evropska agencija za zdravila (EMA) in Evropski bančni organ (EBA). Slovenija bi se  morala pozanimati kakšen interes bi za sedež bančne agencije imeli v Banki Slovenije, o zdravstveni agenciji pa farmacevtska podjetja v Sloveniji, še zlasti v luči zagotavljanja novih delovnih mest, novih investicij, gospodarske koristi, ipd. Sam bi vsekakor podprl kakršnekoli napore za kandidiranje za nove sedeže agencij, še zlasti če bi le te doprinesle dobrobit slovenskim državljanom, gospodarski razvoj in obojestranski interes tako agencije kot naše države. Države članice EU so Svetu sicer že poslale 27 predlogov glede 23 mest za sedeža agencij EU. Kolikor vem, Slovenije ni med njimi – slovenska vlada je namreč ocenila, da je prevzem agencije prevelik (tudi finančni) zalogaj za Slovenijo. Na žalost ponovno ne gledamo na dolgi rok, kaj sedeže takšne agencije pomeni za Slovenijo, v konkretnem primeru na primer za Koper.

Drugi tir in razvoj pristanišča

  • Ste zadovoljni z izidom referenduma o drugem tiru?

Ja. Podpiram gradnjo drugega tira na transparenten način. Predvsem pa sem zagovornik, da se drugi tir gradi z javnimi sredstvi. Kaže pa ta investicija tudi na nesposobnost naše politike, ki prepotreben projekt za našo državo »tensta« že dve desetletji in tudi sedaj nisem najbolj siguren, če jim bo uspelo izpeljati projekt pregledno in brez afer.

  • Kje vidite koprsko pristanišče v prihodnjih desetih/dvajsetih letih?

Sam gledam na razvoj koprskega pristanišča malce širše. Če se ne motim, je sedaj vizija do leta 2020, da postane vodilni ponudnik storitev za države srednje in vzhodne Evrope. Glede na našo geostrateško lego, drugi tir, ki se gradi oziroma se bo začel graditi, so lahko ambicije države in koprskega pristanišča širše. Postane lahko vodilni ponudnik globalnih logističnih storitev za Evropo in evrazijsko skupino držav.

  • Bi se moralo koprsko povezati z drugimi severnojadranskimi pristanišči (Reka, Benetke Trst)?

Ne nujno. Konkurenca je zdrava, kar dokazuje vrsta malih in uspešnih letališč.

Bodeča žica

  • Jeseni naj bi prišlo do novih migrantskih valov. Je bodeča žica pravi odgovor nanje?

V časih, ko je bil migranski val izreden je bila to »hitra«, populistična in nepremišljena poteza slovenske vlade. Bodeča žica je sinonim za neke druge čase, katerih si ne želimo. Poleg tega negativno vpliva na odnose med Slovenijo in Hrvaško.

Vsekakor bi bilo potrebno najti drug in primernejši način soočanja z nezakonitimi migracijami preko naših meja. Podpiram ukrepe za upravljanje meje, na primer za njen nadzor – tudi če bi le to zahtevalo fizično oviro, vendar pa se ne strinjam z uporabo bodeče žice. Imamo veliko mehanizmov in instrumentov za zagotavljanje varnosti naših državljank in državljanov.

  • Se vam zdi obvezna kvota za migrante sprejemljiva za Slovenijo?

V duhu solidarnosti in medsebojne pomoči med državami članicami EU verjamem, da je to trenutno edina rešitev, saj lahko EU obstane le, če deluje povezano, sodeluje in sorazmerno prevzemajo članice tudi bremena. V konkretnem primeru pomoč državam članicam, ki se dejansko dnevno soočajo s tovrstnimi izzivi. Samo predstavljajmo si lahko, če bi t.i. balkanska migrantska pot postala »nova sredozemska pot« in bi ostale države članice EU pogledale stran, ko bi med tem na slovensko mejo in na slovensko ozemlje dnevno, leta in leta prihajali migranti. Kvota, ki je določena za Slovenijo, je sprejemljiva in premo sorazmerna s številom prebivalcev.

  • Pred časom je Angela Merkel priznala, da je projekt asimilacije oziroma akulturacije migrantov v Nemčiji propadel. Kakšna formula za sožitje bi bila po vašem možna oz. sprejemljiva?

Ko potujemo po svetu, spoštujemo običaje države gostiteljice in spoštujemo njihovo kulturo in njihove vrednote. Enako velja za tujce, ki prihajajo v Slovenijo – morajo spoštovati naše vrednote, naš pravni red in naše običaje. Še zlasti bi morali to poudarjati in spodbujati pri prosilcih za azil, tako pri otrocih kot starejših, jim pomagati in jih usmerjati skozi fazo prilagajanja s ciljem čim prejšnjega vključevanja v vsakodnevno dinamiko življenja v Sloveniji.

  • Kaj bo prvo, kar boste storili kot predsednik/predsednica države za Slovensko Istro?

Prizadevam si bom za odstranitev žice.

 
Vprašanja in odgovori kandidatov za predsednika RS (prvi krog)
Istra
Petek, 20 oktober 2017

Kandidatom za predsednika Republike Slovenije smo zastavili nekaj vprašanj, ki se nanašajo na aktualne teme v slovenski Istri. Prejeli smo zgolj tri odgovore, in sicer od Borisa Popoviča, Romane Tomc in Andreja Šiško. Zakaj drugi niso odgovorili, si lahko samo predstavljamo. Najmanj to, da jih slovenska Istra in njeni prebivalci ter vprašanja, ki smo jim zastavili - ne zanimajo.

 Katalonija in pravica do samoodločbe

- Katalonci so se na referendumu odločili, da si želijo svojo državo. Kakšno je vaše stališče do njihovih teženj?

Andrej Šiško: Pri njihovem osamosvajanju jih popolnoma podpiram. Uresničujejo svojo naravno, temeljno, trajno in neodtujljivo pravico do narodne samoodločbe. To, da ta pravica ni posebej zapisana v španski ustavi je brezpredmetno. Dolžnost Slovenije je, da jih pri tem uradno podpre.

Romana Tomc: Kar se tiče Kataloncev, bodo sami povedali in na koncu odločili ali želijo samostojno državo. Mislim, da morajo imeti pravico, da odločajo sami o svoji neodvisnosti. Ta pravica jim pripada ne glede na to, kako je to zapisano v ustavi. Je pa res, da so v drugačnem položaju, kot je bila Slovenija. Gre za diktaturo pravil igre, ki ne upoštevajo volje ljudi. Če so pravila postavljena slabo, je treba spremeniti njih, ne pa ljudi. Treba je upoštevati, kar hočejo ljudje. Španska vlada je pri vsem skupaj naredila nekaj elementarnih napak. Če bi pustila Kataloncem, da izvedejo referendum brez pritiskov, bi bil rezultat lahko bistveno drugačen. Morda tudi udeležba ne bi bila takšna. Z napačnimi potezami pa so sprožili pravo revolucijo.

Boris Popovič: Želja Kataloncev po osamosvojitvi in neodvisnosti je prisotna že od nekdaj in verjamem, da je ta z leti vse večja in večja, kljub temu, da Ustava Španije odcepitve ne predvideva. To Katalonijo postavlja v drugačen položaj od Slovenije, ki je pred 26-imi leti imela možnost samoodločanja in odcepitve od nekdanje skupne države. Sedaj je na potezi Evropska Unija - ta bo morala vložiti maksimalen napor, da prepriča špansko vlado, naj Katalonijo in problematiko Kataloncev vzame skrajno resno ter da se skuša doseči nek dogovor o čim večjih pristojnostih te pokrajine. Nihče od nas si namreč ne želi, da bi kri tekla po nepotrebnem. Smo v letu 2017 in še pomnimo, kaj se je po razpadu dogajalo v državah nekdanje Jugoslavije, zato ne smemo dovoliti, da bi do tega ponovno prišlo. Moramo biti skrajno previdni, se izogibati konfliktom in vsakršni sili ter raje k reševanju pristopiti na diplomatski način, tudi zato, ker bi lahko napačni koraki imeli nepopravljive posledice. V Evropsko Unijo smo države vstopile tudi zaradi varnosti in miru, zato si želim, da evropska skupnost zdrži pritisk in na tem primeru dokaže, da je zrela in pripravljena na dolgoročen obstoj.

- V kratkem bodo tudi v sosednji Italiji (Veneto, Lombardia) na referendumu odločali o večji avtonomiji svojih regij. Ali podpirate avtonomijo regij v okviru nacionalnih držav?

Andrej Šiško: Absolutno podpiram avtonomijo regij oziroma dežel. Gre za lokalno samoupravo in v skladu z njo imajo ljudje sami pravico, da odločijo v kakšni regiji oziroma deželi bodo živeli in kako bo ta organizirana.

Romana Tomc: Kar se tiče, na primer, regionalizacije v Sloveniji, sem absolutno za to. Država ni samo njeno glavno mesto, in regija okoli glavnega mesta, temveč mora slovenska vlada poskrbeti za enakomeren razvoj regij. Ker pa ne kandidiram za predsednico republike Italije, temveč Slovenije, bi odločitev glede avtonomnosti regij prepustila Italijanom. V kolikor pa bi spremembe, ki jih nameravajo sprejeti, vplivale na položaj slovenske manjšine, je treba odločno povedati, da se pravic slovenskim manjšinam v nobenem primeru ne sme zmanjševati.

- V prihodnje je pričakovati še več pobud za samostojnost oz. odcepitev regij (npr. Korzika, Škotska, Baskija itd.). Kakšen je vaš pogled na prihodnost Evrope? Jo vidite kot Evropo regij ali Evropo nacionalnih držav?

Andrej Šiško: Podpiram pravico slehernega naroda do samoodločbe. Treba je ločiti Evropsko Unijo od Evrope, katere del so tudi Rusija, Ukrajina, Belorusija in še nekatere države, ki niso članice EU. EU bo v prihodnosti razpadla, saj želi postati nadnacionalna država, pri čemer ne spoštuje temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do narodne samoodločbe. Evropo brez EU vidim kot Evropo nacionalnih držav v katerih bodo prišle do izraza tudi posamezne regije oziroma dežele.

Romana Tomc: Težko bi se strinjala s tistimi, ki trdijo, da gre razvoj EU v pravo smer. Samo govoriti o tem, da moramo biti močni in enotni, ni dovolj. Ena izmed ključnih težav je, da se še nismo odločili o skupnem cilju. O tem, kakšno Evropo želimo. Naši pogledi o tem, ali sploh in kako ohraniti evropske vrednote, so različni. Zato se morajo oziroma moramo politični odločevalci na evropskem parketu sprva dogovoriti o tem. Osebno menim, da je morda boljše, da poiščemo najmanjši skupni imenovalec, kjer lahko sodelujemo odlično in šele nato gradimo naprej. Z drugimi besedami – da sodelujemo tam, kjer smo lahko najbolj učinkoviti.  Torej izzivov Evropski uniji zares ne manjka, tudi na področju teženj različnih regij po odcepitvi od matične države. Evropska ideja temelji na solidarnosti in na miru in upam, da bo tako tudi ostalo v prihodnje, ne glede na različne pobude glede samostojnosti. Evropo v prihodnje še vedno vidim kot Evropo nacionalnih držav, ki bomo skupaj zmogle premagovati izzive, ki so nam vsem skupni (varnost, azilna politika, migrantska problematika, demografske težave).

Arbitražni sporazum o meji s Hrvaško

- Arbitražni sporazum je na mizi, dostopa do odprtega morja pa nikakor ne moremo uveljaviti. Kaj boste storili, da se to še pravočasno zgodi?

Andrej Šiško: Arbitražna odločba je posledica veleizdaje slovenskega političnega vodstva in je posledično neveljavna.

Boris Popovič: Aktualna vlada se v tem trenutku obnaša kot užaljeni, jokajoči otrok. To ni nikakor ni nivo, primeren vladi. Hrvaška pač ne bo popustila. V to sem prepričan. Zakaj? Zato, ker so Hrvati ponosni na svojo državo. Ni hrvaškega predsednika, ki ne bi letel prvi dan, ko bi pomislil, da bi popustil. Trenutna situacija na tem področju jasno kaže, da je potrebno narediti marsikaj na področju diplomacije. Ne smemo groziti, stvari je

potrebno umiriti. Nikakor pa se s tem ne smemo spopadati na način, ki se ga sedaj poslužuje naš predsednik vlade, češ: »Kaj boste vi meni govorili, za nami stoji širša evropska skupnost?« In prav predsednik države bi v takih primerih moral reagirati, usklajevati vse te postopke, umirjati reakcije in način komunikacije. On pa se namesto tega vozi s smetarskimi kamioni, asfaltira ceste in peče kruh ...

- Hrvati so očitno nepopustljivi, ko gre za mejo na morju. Kakšen scenarij bi po vašem morala imeti vlada?

Andrej Šiško: Slovenija je vedno imela dostop do odprtega morja, saj je parcela na morju do točke T5, kjer je stik z odprtim morjem last slovenskega katastra k.o. Morje in je nesporno slovenska.

Boris Popovič: V tej situaciji nam ostaja le diplomacija. Vse ostalo je žal že zdavnaj zamujeno. Najprej bi morali z meje med državama odstraniti rezalno žico in pokazati dobro voljo, da si resnično želimo pristne prijateljske

odnose s Hrvaško in šele potem se objemati in poljubljati, kajti sedaj to početje že na daleč deluje umetno. Gledanje tega zaigranega prijateljstva nam je dovolj, tako ljudem na naši strani, kakor verjemite mi, tudi na Hrvaški.

- Kakšno je sicer vaše mnenje o arbitražni razsodbi?

Andrej Šiško: Kot že rečeno - razsodba ni veljavna, pri čemer se povsem strinjam s Hrvati. Potrebno bo pričeti z novimi pogovori, ob tem pa bodo morala biti stališča Slovenije v skladu z mednarodnim pravom in sicer morajo temeljiti na mejah slovenskih zgodovinskih dežel, ki so leta 1918 ustanovile Državo SHS, potem pa stopile v Kraljevino SHS. Manj kot smo takrat prinesli v skupno državo ni sprejemljivo.

Romana Tomc: Naj odgovorim kar na vsa tri vprašanja hkrati: Slovenija glede arbitraže nima razlogov za slavje, ker smo veliko ozemlja izgubili, prav tako nismo dobili ozemeljskega stika z odprtim morjem, temveč zgolj služnostno pot. Arbitražni sporazum je naš velik poraz. Vlada Mira Cerarja je že pred časom sprejela možnost, da mejo poleg policije varuje tudi vojska, a menim, da v tem trenutku glede uveljavljanja arbitražnega sporazuma potrebe po tem ukrepu ni. Sicer pa čas dela za nas, tako da bi v tem trenutku morali opustiti populistično retoriko ter se lotiti dialoga in diplomacije ter pri reševanju meje v ospredje postaviti interese naše države. Poleg tega pa menim, da bi se lahko naša diplomacija uskladila in delovala bolj enotno, saj je to, kar se dogaja sedaj, neprimerno.

Boris Popovič: Arbitražni sporazum je škodljiv, o ključnem vprašanju dostopa do odprtega morja ne bi smeli odločati ne arbitri, ne sodniki in ne kdor koli, saj smo vendarle pomorska država. Boruta Pahorja in njegove politične somišljenike, ki so nas sploh privedli do arbitraže, navkljub temu, da vsi dobro vemo, da ta ni bila niti slučajno potrebna, kajti škarje in platno je imela Slovenija do takrat nesporno suvereno v svojih rokah, bi bilo treba pripeljati na sodišče, in sicer z obtožbo o veleizdaji svoje lastne domovine. Zdaj je tudi jasno, da gre za popolne politične amaterje in da bi bil že skrajni čas, da jih nemudoma odmaknejo z vseh političnih funkcij.

Regionalizacija

- Slovenija je zasnovana izrazito centralistično. Delujeta zgolj dva nivoja, državni in lokalni. Kakšen je vaš odnos do regionalizacije?

Andrej Šiško: Smo za ponovno uvedbo slovenskih zgodovinskih dežel: Štajerske, Prekmurja, Koroške, Krajnske in Primorja (Istra in Goriška). Ob tem je potrebno jasno povedati, da smo letos 24. 6. eno izmed teh dežel – Štajersko že ustanovili, a o tem ni hotel poročati nobeden medij, čeprav smo novico poslali na 1.400 novinarskih naslovov.

Romana Tomc: Kot že rečeno: Slovenija ni samo Ljubljana, in da, seveda podpiram regionalni razvoj ter decentralizacijo.  Vlada je podpisala 300 milijonov evrov vredno pogodbo z Ljubljano, kjer bo poskrbela za sofinanciranje in izvajanje večjega števila projektov, nismo pa še zasledili, da bi storila podobno tudi za druge regije. Favoriziranje glavnega mesta v primerjavi z drugimi mesti v državi ni dobro.

Sicer pa imamo že od leta 2006 vzpostavljene ustavne podlage za dejansko izvedbo decentralizacije in uveljavitev načela subsidiarnosti, saj smo takrat v ustavi opredelili pokrajine, in sicer v okviru državne ureditve. Žal pa še vse do danes ni bilo dovolj politične volje, da bi pokrajine dejansko bile tudi ustanovljene.

- Kako razbiti politični, gospodarski in razvojni monopol prestolnice?

Andrej Šiško: Prav ponovna ustanovite zgodovinskih dežel bo to povzročila.

Romana Tomc: Ena od možnosti bi bila ustanovitev pokrajin, dokler pa le-te niso ustanovljene, pa je zagotovo pomembno, kako na različne regije gleda slovenska oblast. Če bi bile posamezne državne institucije razporejene po celotni državi, ali pa če bi se vlada, tako kot se je pogodila z Ljubljano, zavezala tudi z drugimi regijskimi mestnimi občinami za spodbujanje in za razvoj, menim, da bi to bili dobri koraki na poti k razbijanju monopola prestolnice. Tako pa aktualna oblast žal, dela korake k popolni centralizaciji, tudi z na primer nekaterimi namerami po ukinitvi mestnih občin, čemur smo že bili priče v preteklosti.

- Kateri evropski model regionalizacije bi bil po vašem mnenju najprimernejši za Slovenijo?

Andrej Šiško: Imamo svoj model, ki temelji na več stoletni državnosti nekdanjih slovenskih dežel, ki sem jih naštel zgoraj.

Romana Tomc: Težko bi kar prenesli kakšnega od modelov k nam, saj vsak model s sabo nosi določene prednosti in slabosti. Menim, da bi bil slovenski sistem, v kolikor bi bile uvedene pokrajine, lahko zelo učinkovit in s tem tudi primeren za našo državo.

Vinjeta

- Vinjeta na cesti Italija-Hrvaška povzroča velike težave lokalnem prebivalstvu, saj se tujci poslužujejo lokalnih cest. Podpirate njeno odpravo na tem odseku?

Andrej Šiško: Ne podpiram, podpiram pa strožji nadzor za tujce na lokalnih cestah in njihovo dosledno kaznovanje, saj jih lahko na ta način spravimo na avtoceste.

Romana Tomc: Iz slovenskega vinjetnega sistema je, kolikor sem seznanjena, izvzet samo predor Markovec,  do česar je prišlo, ker se je obalna cesta zaprla in namenila sprehajalcem in turizmu, na obali pa ni bilo druge alternative za promet, razen skozi naselje. V kolikor bi vlada dobila pobudo, da se ukine vinjete na določenih odsekih po različnih cestah v državi, bi takšno pobudo seveda morala strokovno preučiti in če bi se pokazalo, da gre za identične okoliščine kot pri predoru Markovec, bi bilo treba ravnati enako in vinjete ukiniti.

Razvojni potencial slovenske Istre

- Ali ima Istra po vašem mnenju ustrezno gospodarsko in družbeno težo v državi? Je torej dovolj prisotna, ko gre za razvojne spodbude in nove priložnosti?

Andrej Šiško: Žal Istra tega nima, kot tudi ne ostale slovenske trenutne regije oziroma bodoče dežele. Dvomim tudi, da je Istra dovolj prisotna, ko gre za nove razvojne spodbude in priložnosti.

Romana Tomc: Ne, teža, ki jo ima Istra v državi, je premajhna. V slovenski Istri ni skupnega koncepta razvoja, čeprav celotna slovenska Istra nudi široko paleto možnosti razvoja in tudi mednarodnega povezovanja, predvsem pa bi se lahko usmerila na projekte s področja turizma, kmetijstva, kulture (npr. slikarske, igralske, glasbene in druge kolonije). Ko govorimo o razvojnih spodbudah in novih priložnostih financiranja, je tega premalo. Sicer obstaja nekaj evropskih čezmejnih programov, za katere upam, da bodo uspešni.

- Včasih smo govorili o razvojni osi Koper-Ljubljana-Maribor, na Koper pa se v glavnem pozablja. Tudi tako, da v Kopru razen univerze ni sedeža nobene od osrednjih državnih institucij. Katera od državnih institucij naj bi po vašem mnenju sodila v Koper (kot Pošta v Mariboru npr.)?

Andrej Šiško: V Kopru ima sedež Uprava RS za pomorstvo, kar je pravilno. Seveda pa bi tam lahko imela sedež še kakšna druga državna institucija.

Romana Tomc: Žal mi je, da naše obmorsko mesto Koper nima večje teže tudi, ko govorimo o državnih institucijah. Na državni ravni je bil premajhen premik v smislu decentralizacije. V Koper bi gotovo sodile institucije, povezane z morjem, preučevanjem morja, pomorstva, ladjedelništva, turizma, kmetijstva. Eden od korakov postavljanja obalnih mest v ospredje je bil tudi projekt Evro-sredozemske univerze, ki smo jo vzpostavili v letu 2008, v času prve vlade Janeza Janše. Evro-sredozemska univerza je tudi ena od prednostnih projektov Unije za Sredozemlje.

- Po Brexitu se nekatere evropske institucije že selijo iz Velike Britanije. Katero bi postavili v Koper?

Andrej Šiško: Vidite lahko, da Slovenija v EU nima prave pozicije in realno žal ni za pričakovati, da bi k nam dobili kakšno pomembnejši evropsko institucijo, pa ne le v Koper.

Romana Tomc: O tem, katero evropsko institucijo prenesti v Slovenijo, je težko govoriti. Če bi sledila željam, bi rekla seveda najpomembnejše, toda realnost je drugačna. Navadno se države članice o tem pogajajo.

Drugi tir in razvoj pristanišča

- Ste zadovoljni z izidom referenduma o drugem tiru?

Andrej Šiško: Ne, niti z udeležbo, niti z rezultatom.

Romana Tomc: Obžalujem, da kvorum za referendum ni bil dosežen in da ne bomo ponovno razmislili o samem projektu. Sicer smo zagotovo soglasni, da potrebujemo moderno železniško infrastrukturo, ki bo omogočila tudi ustrezno podporo razvoju našega pristanišča - Luke Koper - in zaradi česar bi Slovenija lahko postala tudi za tuje partnerje logistično zanimiva država. Obenem pa ne smemo pozabiti, da je z denarjem vseh nas, davkoplačevalcev in davkoplačevalk, treba ravnati odgovorno in gospodarno. Več kot očitno je, da je ta projekt precenjen. Pravzaprav ne vemo niti tega, kdo bo investitor. Morda tujci, morda pa bo breme padlo kar na nas vse. Ne le na finančnem, tudi na drugih strokovnih področjih, je pomislekov veliko. Argumentiranih odgovorov pa malo.

Boris Popovič: Izid referenduma je bil pričakovan, z njim so volivke in volivci jasno povedali, da je bil referendum nepotreben in da ne bodo dopustili, da se na tako pozitivnih projektih na silo ruši vlada. Zakon nikakor ni popoln, kljub temu pa državljani z njim ogromno dobimo. Dobimo dvotirno železniško povezavo med Divačo in Koprom, obstoječi tir pa se ukine, kar je za naše prebivalce izrednega pomena. Končno bodo lahko živeli, kot vsi ostali. Tako za Luko kot za našo logistiko je izrednega pomena, da se z izgradnjo drugega tira prične čim prej. Kot veste sem bil sprva na strani pobudnikov referenduma, a je vlada nato sprejela določene zaveze, zaradi katerih je referendum postal brez pomena.

- Kje vidite koprsko pristanišče v prihodnjih desetih/dvajsetih letih?

Romana Tomc: Prednosti Kopra sta gotovo geografska lega in bližina trgov srednje in vzhodne Evrope. Je pa prihodnost vseh severnojadranskih pristanišč odvisno od interesov držav, kjer ta pristanišča so, od poslovne politike posameznih pristanišč in od prioritet, ki si jih države zastavljajo na področju logistike.

- Bi se moralo koprsko povezati z drugimi severnojadranskimi pristanišči (Reka, Benetke Trst)?

Andrej Šiško: Pomembneje je, da ima pristanišče Koper ustreznejšo povezavo z zaledjem in preostalo Slovenijo.

Bodeča žica

- Jeseni naj bi prišlo do novih migrantskih valov. Je bodeča žica pravi odgovor nanje?

Andrej Šiško: Bodeča žica ni ravno najbolj ustrezen odgovor nanje, pač pa boljše fizično varovanje in takojšnja ter dosledna vrnitev nelegalnih migrantov na Hrvaško oz. v državo od koder bi prišli.

Romana Tomc: Ko se je odprla Balkanska migrantska pot, je bila postavitev ograje nujna. Žal je slovenska vlada ograjo postavila, ko zanjo v danem trenutku ni bilo več potrebe. Je pa dejstvo, da so mednarodne razmere nepredvidljive in se lahko Balkanska migrantska pot kadarkoli znova odpre. In najti je treba ustrezen način za zavarovanje naših meja.

Boris Popovič: Rezalna žica brez uporabe žive sile nam pri varovanju meje ne pomaga prav nič. Mi živo silo, torej policijo imamo, žice ne potrebujemo. Ta žica je izrazito negativno vplivala na odnose s Hrvaško. Veliko prostoživečih živali, ki se zaplete v rezalno žico, porezane umirajo počasi in v velikih mukah vsakodnevno. To aktualnega predsednika države očitno ne moti in jaz tega ne morem verjeti. Obalni župani in župani hrvaškega dela Istre smo se takoj ob postavitvi te rezalne žice burno odzvali in zahtevali umik le-te. Zahtevali smo sestanek s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, a prišli smo le do notranje ministrice. Povedali smo ji, kako škodljiva je ta žica in obljubljali so nam, da bodo premislili in skušali ukrepati drugače. Seveda od tega ni bilo nič. Ko bom predsednik države, bom storil vse, da bo ta žica nemudoma izginila. Sedanji predsednik je v takratni vlogi predsednika vlade zakrivil referendum o arbitražnem sporazumu in rezultat je mnogo slabša rešitev meje, kot jo je predvideval sporazum Drnovšek- Račan. Ravno on je tisti, ki ni izkoristil ogromno moč, ki smo jo imeli tedaj, kot polnopravna članica Evropske Unije.

- Se vam zdi obvezna kvota za migrante sprejemljiva za Slovenijo?

Andrej Šiško: Migrantske kvote so poponoma nesprejemljive in bi jih morala Slovenija v celoti zavrniti, saj gre za ekonomske migrante in ne za begunce.

Romana Tomc: Ob zadnjih migrantskih valih so bili problemi migracij v: masovnosti migracij, ki smo jim priča, in sicer predvsem iz drugih držav v EU, pa tudi zaradi kulturne in religiozne raznolikosti. EU je sicer utemeljena na prostem pretoku ljudi, kapitala, blaga in storitev, sem pa prepričana, da očetje EU niso imeli v mislih tako masovnih migracij, kot so se dogajale v preteklih letih. Kar se tiče ukrepov, morajo iti v smeri, da se ohranja in krepi slovensko kulturo in slovenski jezik, obenem pa spoštuje tudi človekove pravice, ki jih imajo migranti in begunci.

Pred dvema letoma sem glasovala za uvedbo obveznih kvot, saj je šlo za začasno rešitev, za reševanje že nastale škode, ki je pomenila pomoč državam članicam glasovala za prerazporeditve. Verjamem namreč v to, da EU lahko obstane samo ob sodelovanju. Pritiski, pod katerimi so se znašle nekatere države v tistem času, predvsem Malta, Grčija in Italija, so bili namreč izjemni. Menim, da so jim bile ostale članice dolžne solidarno pomagati. V tistem času in v tistih okoliščinah. In v omejenem obsegu, saj je bilo največje število beguncev, ki jih lahko v EU sprejmemo, znano. Nikakor pa ni šlo za odobritev splošnega modela reševanja migrantske krize za naprej. Postalo pa je jasno, da v EU prihaja vse več ekonomskih migrantov, zato obvezne kvote, ki rešujejo migrantska vprašanja, ne podpiram. Podpiram pa legalne migracije na podlagi prijav na prosta delovna mesta, ki so razpisana po EU.

- Pred časom je Angela Merkel priznala, da je projekt asimilacije oziroma akulturacije migrantov v Nemčiji propadel. Kakšna formula za sožitje bi bila po vašem možna oz. sprejemljiva?

Andrej Šiško: Gre za načrtno naseljevanje tujerodnih in kulturno ter versko povsem drugačnih ljudi, zaradi česar do asimilacije in sožitja sploh ne more priti. Politiki, ki zagovarjajo tovrstno naseljevanje, bodo krivci za nastanek morebitne nove vojne v Evropi in morda tudi pri nas.

- Kaj bo prvo, kar boste storili kot predsednik/predsednica države za Slovensko Istro?

Andrej Šiško: Najprej jo bom obiskal in se s tamkajšnjimi ljudmi pogovoril o trenutnem stanju ter njihovih težavah in predlogih.

Romana Tomc: Spodbudila bi razpravo o položaju slovenske Istre ter odločevalce v vladi pozvala, da začnejo delati ustrezne korake zato, da bo potencial, ki ga Slovenska Istra ima, bolj prepoznaven.

Boris Popovič: Slovenija mora takoj postati učinkovita in posledično uspešna država na vseh področjih. Naredil bom vse, da bodo čakalne vrste v zdravstvu samo še zgodovina, sodstvo bo postalo učinkovito, pošteno in enako za vse. Trudil se bom, da v najkrajšem možnem času uvedemo socialno kapico, ustrezno znižamo davke in uvedemo olajšave. S tem bomo pridobili v proračun sicer res manj procentov, a veliko več denarja, katerega bomo lahko porabili za vse tisto, kar potrebujemo državljanke in državljani. Poleg tega je ena od prioritet tudi odstranitev rezalne žice na meji.

 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 Naslednja > Konec >>

.