DomovStatutProgramHimna/pesemArhiv novicKontakt
Sodišče v primeru Markežič - Popovič pritrdil pravici do kritike, vendar do meje ustavnih pravic
Prispeval PR Oljka   
Sobota, 25 avgust 2012

Svoboda govora ne legitimira naklepnega širjenja neresnic

S pravnomočno zaključenimi pravdami, kjer sta se medsebojno tožila občinski svetnik Mestne občine Koper Viktor Markežič in župan Mestne občine Koper Boris Popovič, je sodišče sklenilo večletno zlonamerno in žaljivo komuniciranje Popoviča, ki je bilo usmerjeno v diskreditiranje Markežiča.

„Sodbi zakoličita spor med dvema javnima osebama, kar sva po ugotovitvah sodišča nedvomno oba. Osebno zagovarjam in se na terenu že dolgo let borim za svobodo govora, ki jo v okviru zakonske dopustnosti spoštljivo priznavam tudi vsem ostalim. Sodbi pa razmejujeta dve popolnoma različni zadevi v polju svobode govora, in sicer pravico do izražanja kritike, opozarjanja na delovanje javnih organov ter na drugi strani nedopustnost širjenja lažnih navedb, ki posameznikom prizadenejo veliko škodo. Popovič je z vztrajnim širjenjem izmišljenih zgodb in trditev o moji službeni preteklosti presegel celo visoko stopnjo tolerantnosti javnih oseb, saj je kritika vsekakor dopustna, neresnice pa ne. V drugem primeru je ugoditev moji pritožbi in sprememba prvostopenjske sodbe koprskega okrožnega sodišča, ki me je prvotno obsodilo na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo Popoviču, znak, da je na koncu pravici vendar zadoščeno. Kot je v tem primeru ugotovilo koprsko višje sodišče, pri svojih izjavah nisem posegel v čast in dobro ime župana ter ravnal protipravno, saj so bile usmerjene v kritiko Popovičevega dela in ne zoper njega samega. Upam, da bosta sodbi Popoviču v poduk, predvsem v kontekstu razumevanja in toleriranja javne razprave ter pripravljenosti do sprejemanja legitimne kritike občanov,“ je o sodbah dejal koprski mestni svetnik Viktor Markežič.

 

Ozadje pravnih sporov

Koprsko okrožno sodišče je lani obravnavalo dve pravni zadevi, kjer sta kot toženi oz. tožeči stranki v obrnjenih vlogah nastopala koprski mestni svetnik Viktor Markežič in koprski župan Boris Popovič. Okrožno sodišče je v prvi sodbi z dne 20. maja 2011 razsodilo, da je Markežič dolžan tožniku Popoviču izplačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 1.000 evrov, ker naj bi v večjem številu izjav posegel v njegove osebnostne pravice in mu povzročil duševne bolečine. Gre za niz izjav, ki jih je Markežič v imenu stranke Oljka izrekel za različne medije med letoma 2006 in 2008. Te so se vedno nanašale na konkretna ravnanja, povezana s Popovičem ali koprsko mestno upravo, prvostopenjsko sodišče pa je ocenilo, da nekatere izmed teh posegajo v čast in dobro ime Popoviča: prehod nekdanjega predsednika koprskega sodišča v odvetništvo, volitve v Državni svet RS, rušenje koprske kulturne dediščine, kultura dialoga v primeru grobega ravnanja z novinarko, sporna prodaja občinskih parcel, povezana z menjavo nadomestne stavbe za policijsko upravo, sprejem občinskega proračuna, ki zanemarja koprsko podeželje, razprodaja občinskih parcel, ozemeljski „apetiti“ pri določitvi novih območij naselij koprske občine in pomanjkanje dialoga v koprskem mestnem svetu. Višje sodišče v Kopru je v sodbi z dne 18. aprila 2012 pravilno ugotovilo, da taki očitki ne predstavljajo posega v osebnostne pravice Popoviča. Višje sodišče je spremembo prvostopenjske sodbe naslonilo na številne primere mednarodne in domače pravne prakse. Tako je v obrazložitvi sodbe navedena ocena Ustavnega sodišča RS, ki je v zadevi U-I-226/95 z dne 6. 7. 1999 zapisalo, da je „svoboda izražanja neposreden izraz posameznikove osebnosti v družbi, poleg tega je konstitutivni temelj svobodne demokratične družbe, zato jo primerjalno ustavno pravo šteje za eno najplemenitejših človekovih pravic in temelj ter nepogrešljivi pogoj do malo vsake druge oblike svobode“. Sodišče še meni, da „svoboden posameznik, sposoben racionalnega odločanja, pa je tudi temelj demokratično organiziranega političnega sistema. Njegov nepogrešljiv sestavni del je javna in odprta razprava o zadevah, ki so splošnega pomena ... Če naj bo razprava res svobodna, mora biti pravica posameznika izražati svoja mnenja v načelu varovana ne glede na to, ali je izjava groba ali nevtralna, racionalna ali čustveno nabita, blaga ali napadalna, koristna ali škodljiva, pravilna ali napačna“. Sodba Višjega sodišča zato poudarja, da je treba v interesu ohranjanja svobodne in neovirane razprave v zadevah, ki so predmet političnega odločanja, vzeti v zakup tudi ostrino, grobost in pretiranost posameznih izraženih mnenj. Strah pred kaznovanjem lahko ohromi javno razpravo, tako da ta ne opravlja več funkcije, ki bi jo v demokratični družbi morala, še ugotavlja sodišče. Pritožbeno sodišče je zato ocenilo, da so bile izjave Markežiča usmerjene v kritiko Popovičevega dela in ne zoper njega samega in iz njih ne izhaja namen zaničevanja, zato so take izjave dopustne. Višje sodišče je zato sklenilo, da pri vseh izjavah ni elementa protipravnosti in posledično civilnega delikta, zato je tudi zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1.000 evrov škode. Popovič mora na podlagi pravnomočne sodbe Markežiču povrniti približno 2.800 evrov pravdnih stroškov.

Koprsko okrožno sodišče je v drugi sodbi z dne 28. junija 2011 razsodilo, da je toženec Boris Popovič dolžan tožniku Viktorju Markežiču izplačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 2.000 evrov. Sodišče je obravnavalo Popovičeve izjave med letoma 2007 in 2008 za različne medije, ki so bile izrečene zoper Markežiča. Rdeča nit izjav so domnevni neuspehi Markežiča v času vodenja podjetja Tomos, ki so se žal ponavljale še lani. Že prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da „je jasno, da ni nikakršnega dokaza, da bi bil za stečaj Tomosa dejansko odgovoren tožnik. Popovič ni dokazal, da je dejstvo resnično, niti da je imel razlog, da bi verjel v resničnost tega dejstva“, je v več primerih ugotovilo koprsko okrožno sodišče in s tem sklenilo, da očitki pomenijo poseg v zavarovano sfero Markežičeve osebnosti in imajo za posledico rušenje njegovega ugleda in dostojanstva. „Gre za negativno vrednostno oceno in objektivno žaljiv očitek toženca, ki ima po oceni sodišča vse elemente kaznivega dejanja žaljive obdolžitve,“ je sklenilo koprsko okrožno sodišče. Takemu stališču je v celoti pritrdilo Višje sodišče v Kopru, ki je v sodbi z dne 18. aprila 2012 poudarilo, da je bilo že na prvi stopnji nedvomno ugotovljeno, da „sta pravdni stranki politika in je njuno delovanje podvrženo kritiki, ki pa ne more seči tako daleč, da posega v osebnostno pravico tistega, na katerega se kritika nanaša. Pravica do svobodnega izražanja in posredovanja informacij iz 39. člena Ustave RS pa je omejena z osebnostnimi pravicami posameznika,“ je v sodbo zapisalo višje sodišče. Na podlagi pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Kopru mora Popovič Markežiču plačati odmerjeno odškodnino v višini 2.000 evrov.

 
.