DomovStatutProgramHimna/pesemArhiv novicKontakt
Presušene koprske palme so simbol politične samopašnosti
Prispeval Vida Gračnar   
Torek, 08 maj 2012

Dejstvo, da mehiške palme vrste „Washingtonia robusta“ ne sodijo v Istro, je bilo večkrat izpostavljeno v minulih letih. Na iznakaženje kulturne dediščine in sredozemskega značaja mesta smo nekaj krat opozorili tudi v Oljki – stranki Slovenske Istre in to še v času, ko bi se vztrajen tempo sajenja teh neavtohtonih rastlin lahko še ustavil.

Že površen pogled na palme, ki so posajene na nekaj metrov razdalje praktično okrog celega mestnega jedra, nam pove, da je velik del dreves posušen. Zlasti v Mediteranu je drevo pomemben del mestne opreme, saj mora s svojo rastjo v poletnih mesecih ustvariti zaščito pred sončnimi žarki, v zimskem času pa prepuščati sonce in krasiti površine s svojo obliko. Ker je drevo del žive narave, je treba pri ureditvah in zasaditvah v prvi vrsti upoštevati pogoje rasti za rastlino, saj samo pravi pogoji lahko dolgoročno nudijo ugodje, ki ga z drevesom pričakujemo. Strokovnjaki hortikulture so nam pojasnili, da je palma Washingtonia robusta izrazito drevo sušnih področij z milimi zimami. Drevo zahteva sonce in visoke temperature in ne prenaša zmrzali, samo za kratek čas lahko prenese do – 7 stopinj Celzija. Mraz in veter uničijo liste palme, kar pomeni, da jo je treba zaščiti. Skrajne vremenske razmere torej lahko povzročijo osušitev in uničenje rastline, kar je žal dobro vidno prav v Kopru.

Palme v Kopru so previsoke za postavitev na ulice, ceste, pločnike ali trge. Deblo je lahko hitro poškodovano s strani vandalov ali zaradi prometnih nesreč, kar se je že večkrat zgodilo v zadnjih letih. Drevesa na osrednjem sprehajališču so večinoma zavita in zaščitena, ko pa se odstrani zaščita s trstiko, lahko vidimo, da palme razpirajo liste šele na višini 6 do 7 metrov. Drevesa ne nudijo sence ali zaščite v prav nobenem letnemu obdobju, poleg tega pa porabijo veliko pohodne površine. Vsekakor to niso drevesa za javno zelenje, sploh pa ne za severno jadransko mesto, ki ima svoje urbanistične in podnebne značilnosti.

Škoda s posaditvijo neavtohtonih rastlin je torej večplastna. V eni potezi mesto izgubi ogromna denarna sredstva, ki so bila vložena pri nabavi in saditvi palm, denar za redno vzdrževanje in zaščito dreves, ki se opravi dvakrat letno, hkrati pa Koper izgublja tudi vsa leta rasti, vraščanja drevoreda, pridobivanja oblike mestnega zelenja in tako rekoč vso zeleno mestno opremo. Če upoštevamo podatek, da je samo ob obali, vpadnicah in koprskem zgodovinskem mestnem jedru več kot 200 palm, lahko mirno rečemo, da gre za kriminalen poseg v zgodovino mesta, v njegovo arhitekturo, urbanizem, predvsem pa v življenje občanov, ki v mestu živimo.

Zelenje in drevesa niso mestna oprema, ki jo je možno zamenjati čez noč, temveč so del narave, ki narekuje svoje pogoje rasti, zato je zasaditev mestnega zelenja projekt, ki ga mora izpeljati stroka in ne samovoljna politika in njeni pomočniki.

Zato javno sprašujemo, kdo konkretno bo odgovarjal za napačne in nestrokovne odločitve in kateri je tisti javni uslužbenec, ki bo nosil vse stroške povezane s povsem zgrešeno posaditvijo palm? Ne zdi se nam korektno, da bi ti stroški bili pokriti iz davkoplačevalskega denarja.

Vida Gračnar, predsednica

lokalni odbor Koper

Oljka - stranka Slovenske Istre



 


 

 
.