DomovStatutProgramHimna/pesemArhiv novicKontakt
Naj se videonadzorni sistemi zamrznejo do naslednje seje občinskega sveta
Prispeval Vida Gračnar   
Petek, 26 avgust 2011

Glede na izčrpne medijske prispevke v zadnjih dneh, ki se nanašajo na postavitev videonadzornih sistemov na različnih lokacijah po Kopru, smo lahko le še bolj zaskrbljeni nad režimom, ki se uveljavlja v naši občini. Z negativnim presenečenjem namreč ugotavljamo, da je vsak dan več kamer na javnih površinah. Kar je nesprejemljivo, je predvsem dejstvo, da se videonadzorni sistemi postavljajo na točkah, kjer je manjše tveganje za varnost občanov ali javnega premoženja. Težko se znebimo občutka, da je, zgolj kot primer, 24 – urno spremljanje dogajanja na najbolj obljudenem delu koprske promenade, namenjeno samo javni varnosti. Ponavljamo, da gre za nepremišljen ukrep, ki lahko krati svobodo posameznikov in ima zelo močno politično ozadje, saj kot razberemo iz odgovorov koprske občinske uprave, so zbrani podatki dostopni tudi pooblaščeni odgovorni osebi MOK. Če citiramo stališča urada Informacijskega pooblaščenca do postavitve kamer v mestnih središčih, ki so bila objavljena v medijih, lahko ugotovimo, da je večji del napovedane postavitve videonadzornih sistemov v MOK, neupravičen: „videonadzor na javnih mestih je dopusten le v primeru, če je takšen nadzor potreben in primeren zaradi zagotavljanja varovanja ljudi in premoženja, ki je v lasti lokalne skupnosti, kar pomeni, da ni dovoljeno izvajati "splošnega" videonadzora javnih površin, pač pa je videonadzor dopustno izvajati le na tistih mestih, kjer varovanja ljudi in premoženja ni možno doseči z drugimi sredstvi“.

Prepričani smo, da koprska promenada trenutno ne predstavlja take varnostne prioritete, ki bi opravičevala poseg v zasebnost posameznikov. Postavitev kamer po Kopru je pravzaprav nasploh tako nenadzorovana, da ne moremo zaupati v njeno dobronamernost. MOK namreč ni predstavila nobenih študij upravičenosti postavitve videonadzornih sistemov, občinski svet niti ni sprejemal ustreznega pravilnika, ki bi zbiranje in hranjenje podatkov urejalo, vključno z nosilci odgovornosti, ki nikakor ne bi smeli biti občinski uslužbenci, podrejeni županu, ki ima predvsem politične cilje. Mislimo, da občina nima nobenih potreb po zbiranju in procesiranju zbranih podatkov, saj bi to pristojnost morali imeti samo policijski ali pravosodni organi.

Varnost občanov, obiskovalcev in javnega premoženja je zelo pomembna in jo tudi v Oljki zagovarjamo. Zato tudi razumemo in podpiramo postavitev kamer, ki varujejo javne objekte, predvsem take, ki imajo veliko zgodovinsko vrednost, kot so muzeji, Taverna ali Pretorska palača. Nikakor pa ne podpiramo načina nadzora občanov s strani MOK, ki pod krinko reševanja vprašanj varnosti, ponuja „ad hoc“ rešitve, ki ne izpolnjujejo nobenih meril stroke ali preventive. Kako naj namreč razumemo nujno postavitev kamer, ki sledijo vsem sprehajalcem na koprski promenadi, po drugi strani pa občina ignorira zelo resna vprašanja varnosti na rizičnih lokacijah, ki bi morale biti nadzorovane že pred leti. Tak primer sta garažni hiši na Markovcu ali Prisojah. Še v bližnji preteklosti so namreč na teh lokacijah potekali serijski vlomi v avtomobile, na žalost se še danes na teh območjih zbirajo narkomani, po vsej verjetnosti tam poteka tudi preprodaja prepovedanih mamil. MOK bi morala nadzorne sisteme prioritetno postaviti tudi na nevarnih cestnih odsekih, kjer je veliko prometnih nesreč, lahko bi tudi povečala nadzor nad hitrostjo avtomobilov in zlasti nad javnimi parkirišči, ki so plačljivi. Na teh parkiriščih se namreč dogajajo tudi vlomi, kraje, poškodbe, za katere nihče ne odgovarja, čeprav vozniki dostop do njih plačujejo.

Koprskemu županu predlagamo, da vključitev novo postavljenih kamer zamrzne, dokler ne bo o teh težavah razpravljal koprski občinski svet. V tem času naj strokovne službe občinske uprave pripravijo študije upravičenosti postavitve videonadzornih sistemov za vsako posamezno lokacijo. Le tako bomo občanom in obiskovalcem Kopra zagotovili svobodo gibanja in varovanje najvišjih pravic do osebnostne svobode. Naj pri tem samo omenimo primer mesta London, kjer je postavljenih več kot milijon videonadzornih kamer, ki se sčasoma vse bolj izkazujejo kot neupravičen strošek, saj je njihov prispevek k varnosti ali odkrivanju deliktov zanemarljiv v primerjavi z naložbo in posegom v svobodo posameznikov (več na spletni strani informacijske pooblaščenke: https://www.ip-rs.si/priporocamo-prebrati/detajl/studija-neucinkovitosti-londonskega-cctv-videonadzornega-sistema/?cHash=6781c8eb7efbe68e73666e4ab3be7da3)

 
.