DomovStatutProgramVčlani seHimna/pesemArhiv novicKontakt
Vprašanja in odgovori kandidatov za predsednika RS
Istra
Petek, 20 oktober 2017

Kandidatom za predsednika Republike Slovenije smo zastavili nekaj vprašanj, ki se nanašajo na aktualne teme v slovenski Istri. Prejeli smo zgolj tri odgovore, in sicer od Borisa Popoviča, Romane Tomc in Andreja Šiško. Zakaj drugi niso odgovorili, si lahko samo predstavljamo. Najmanj to, da jih slovenska Istra in njeni prebivalci ter vprašanja, ki smo jim zastavili - ne zanimajo.

 Katalonija in pravica do samoodločbe

- Katalonci so se na referendumu odločili, da si želijo svojo državo. Kakšno je vaše stališče do njihovih teženj?

Andrej Šiško: Pri njihovem osamosvajanju jih popolnoma podpiram. Uresničujejo svojo naravno, temeljno, trajno in neodtujljivo pravico do narodne samoodločbe. To, da ta pravica ni posebej zapisana v španski ustavi je brezpredmetno. Dolžnost Slovenije je, da jih pri tem uradno podpre.

Romana Tomc: Kar se tiče Kataloncev, bodo sami povedali in na koncu odločili ali želijo samostojno državo. Mislim, da morajo imeti pravico, da odločajo sami o svoji neodvisnosti. Ta pravica jim pripada ne glede na to, kako je to zapisano v ustavi. Je pa res, da so v drugačnem položaju, kot je bila Slovenija. Gre za diktaturo pravil igre, ki ne upoštevajo volje ljudi. Če so pravila postavljena slabo, je treba spremeniti njih, ne pa ljudi. Treba je upoštevati, kar hočejo ljudje. Španska vlada je pri vsem skupaj naredila nekaj elementarnih napak. Če bi pustila Kataloncem, da izvedejo referendum brez pritiskov, bi bil rezultat lahko bistveno drugačen. Morda tudi udeležba ne bi bila takšna. Z napačnimi potezami pa so sprožili pravo revolucijo.

Boris Popovič: Želja Kataloncev po osamosvojitvi in neodvisnosti je prisotna že od nekdaj in verjamem, da je ta z leti vse večja in večja, kljub temu, da Ustava Španije odcepitve ne predvideva. To Katalonijo postavlja v drugačen položaj od Slovenije, ki je pred 26-imi leti imela možnost samoodločanja in odcepitve od nekdanje skupne države. Sedaj je na potezi Evropska Unija - ta bo morala vložiti maksimalen napor, da prepriča špansko vlado, naj Katalonijo in problematiko Kataloncev vzame skrajno resno ter da se skuša doseči nek dogovor o čim večjih pristojnostih te pokrajine. Nihče od nas si namreč ne želi, da bi kri tekla po nepotrebnem. Smo v letu 2017 in še pomnimo, kaj se je po razpadu dogajalo v državah nekdanje Jugoslavije, zato ne smemo dovoliti, da bi do tega ponovno prišlo. Moramo biti skrajno previdni, se izogibati konfliktom in vsakršni sili ter raje k reševanju pristopiti na diplomatski način, tudi zato, ker bi lahko napačni koraki imeli nepopravljive posledice. V Evropsko Unijo smo države vstopile tudi zaradi varnosti in miru, zato si želim, da evropska skupnost zdrži pritisk in na tem primeru dokaže, da je zrela in pripravljena na dolgoročen obstoj.

- V kratkem bodo tudi v sosednji Italiji (Veneto, Lombardia) na referendumu odločali o večji avtonomiji svojih regij. Ali podpirate avtonomijo regij v okviru nacionalnih držav?

Andrej Šiško: Absolutno podpiram avtonomijo regij oziroma dežel. Gre za lokalno samoupravo in v skladu z njo imajo ljudje sami pravico, da odločijo v kakšni regiji oziroma deželi bodo živeli in kako bo ta organizirana.

Romana Tomc: Kar se tiče, na primer, regionalizacije v Sloveniji, sem absolutno za to. Država ni samo njeno glavno mesto, in regija okoli glavnega mesta, temveč mora slovenska vlada poskrbeti za enakomeren razvoj regij. Ker pa ne kandidiram za predsednico republike Italije, temveč Slovenije, bi odločitev glede avtonomnosti regij prepustila Italijanom. V kolikor pa bi spremembe, ki jih nameravajo sprejeti, vplivale na položaj slovenske manjšine, je treba odločno povedati, da se pravic slovenskim manjšinam v nobenem primeru ne sme zmanjševati.

- V prihodnje je pričakovati še več pobud za samostojnost oz. odcepitev regij (npr. Korzika, Škotska, Baskija itd.). Kakšen je vaš pogled na prihodnost Evrope? Jo vidite kot Evropo regij ali Evropo nacionalnih držav?

Andrej Šiško: Podpiram pravico slehernega naroda do samoodločbe. Treba je ločiti Evropsko Unijo od Evrope, katere del so tudi Rusija, Ukrajina, Belorusija in še nekatere države, ki niso članice EU. EU bo v prihodnosti razpadla, saj želi postati nadnacionalna država, pri čemer ne spoštuje temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do narodne samoodločbe. Evropo brez EU vidim kot Evropo nacionalnih držav v katerih bodo prišle do izraza tudi posamezne regije oziroma dežele.

Romana Tomc: Težko bi se strinjala s tistimi, ki trdijo, da gre razvoj EU v pravo smer. Samo govoriti o tem, da moramo biti močni in enotni, ni dovolj. Ena izmed ključnih težav je, da se še nismo odločili o skupnem cilju. O tem, kakšno Evropo želimo. Naši pogledi o tem, ali sploh in kako ohraniti evropske vrednote, so različni. Zato se morajo oziroma moramo politični odločevalci na evropskem parketu sprva dogovoriti o tem. Osebno menim, da je morda boljše, da poiščemo najmanjši skupni imenovalec, kjer lahko sodelujemo odlično in šele nato gradimo naprej. Z drugimi besedami – da sodelujemo tam, kjer smo lahko najbolj učinkoviti.  Torej izzivov Evropski uniji zares ne manjka, tudi na področju teženj različnih regij po odcepitvi od matične države. Evropska ideja temelji na solidarnosti in na miru in upam, da bo tako tudi ostalo v prihodnje, ne glede na različne pobude glede samostojnosti. Evropo v prihodnje še vedno vidim kot Evropo nacionalnih držav, ki bomo skupaj zmogle premagovati izzive, ki so nam vsem skupni (varnost, azilna politika, migrantska problematika, demografske težave).

Arbitražni sporazum o meji s Hrvaško

- Arbitražni sporazum je na mizi, dostopa do odprtega morja pa nikakor ne moremo uveljaviti. Kaj boste storili, da se to še pravočasno zgodi?

Andrej Šiško: Arbitražna odločba je posledica veleizdaje slovenskega političnega vodstva in je posledično neveljavna.

Boris Popovič: Aktualna vlada se v tem trenutku obnaša kot užaljeni, jokajoči otrok. To ni nikakor ni nivo, primeren vladi. Hrvaška pač ne bo popustila. V to sem prepričan. Zakaj? Zato, ker so Hrvati ponosni na svojo državo. Ni hrvaškega predsednika, ki ne bi letel prvi dan, ko bi pomislil, da bi popustil. Trenutna situacija na tem področju jasno kaže, da je potrebno narediti marsikaj na področju diplomacije. Ne smemo groziti, stvari je

potrebno umiriti. Nikakor pa se s tem ne smemo spopadati na način, ki se ga sedaj poslužuje naš predsednik vlade, češ: »Kaj boste vi meni govorili, za nami stoji širša evropska skupnost?« In prav predsednik države bi v takih primerih moral reagirati, usklajevati vse te postopke, umirjati reakcije in način komunikacije. On pa se namesto tega vozi s smetarskimi kamioni, asfaltira ceste in peče kruh ...

- Hrvati so očitno nepopustljivi, ko gre za mejo na morju. Kakšen scenarij bi po vašem morala imeti vlada?

Andrej Šiško: Slovenija je vedno imela dostop do odprtega morja, saj je parcela na morju do točke T5, kjer je stik z odprtim morjem last slovenskega katastra k.o. Morje in je nesporno slovenska.

Boris Popovič: V tej situaciji nam ostaja le diplomacija. Vse ostalo je žal že zdavnaj zamujeno. Najprej bi morali z meje med državama odstraniti rezalno žico in pokazati dobro voljo, da si resnično želimo pristne prijateljske

odnose s Hrvaško in šele potem se objemati in poljubljati, kajti sedaj to početje že na daleč deluje umetno. Gledanje tega zaigranega prijateljstva nam je dovolj, tako ljudem na naši strani, kakor verjemite mi, tudi na Hrvaški.

- Kakšno je sicer vaše mnenje o arbitražni razsodbi?

Andrej Šiško: Kot že rečeno - razsodba ni veljavna, pri čemer se povsem strinjam s Hrvati. Potrebno bo pričeti z novimi pogovori, ob tem pa bodo morala biti stališča Slovenije v skladu z mednarodnim pravom in sicer morajo temeljiti na mejah slovenskih zgodovinskih dežel, ki so leta 1918 ustanovile Državo SHS, potem pa stopile v Kraljevino SHS. Manj kot smo takrat prinesli v skupno državo ni sprejemljivo.

Romana Tomc: Naj odgovorim kar na vsa tri vprašanja hkrati: Slovenija glede arbitraže nima razlogov za slavje, ker smo veliko ozemlja izgubili, prav tako nismo dobili ozemeljskega stika z odprtim morjem, temveč zgolj služnostno pot. Arbitražni sporazum je naš velik poraz. Vlada Mira Cerarja je že pred časom sprejela možnost, da mejo poleg policije varuje tudi vojska, a menim, da v tem trenutku glede uveljavljanja arbitražnega sporazuma potrebe po tem ukrepu ni. Sicer pa čas dela za nas, tako da bi v tem trenutku morali opustiti populistično retoriko ter se lotiti dialoga in diplomacije ter pri reševanju meje v ospredje postaviti interese naše države. Poleg tega pa menim, da bi se lahko naša diplomacija uskladila in delovala bolj enotno, saj je to, kar se dogaja sedaj, neprimerno.

Boris Popovič: Arbitražni sporazum je škodljiv, o ključnem vprašanju dostopa do odprtega morja ne bi smeli odločati ne arbitri, ne sodniki in ne kdor koli, saj smo vendarle pomorska država. Boruta Pahorja in njegove politične somišljenike, ki so nas sploh privedli do arbitraže, navkljub temu, da vsi dobro vemo, da ta ni bila niti slučajno potrebna, kajti škarje in platno je imela Slovenija do takrat nesporno suvereno v svojih rokah, bi bilo treba pripeljati na sodišče, in sicer z obtožbo o veleizdaji svoje lastne domovine. Zdaj je tudi jasno, da gre za popolne politične amaterje in da bi bil že skrajni čas, da jih nemudoma odmaknejo z vseh političnih funkcij.

Regionalizacija

- Slovenija je zasnovana izrazito centralistično. Delujeta zgolj dva nivoja, državni in lokalni. Kakšen je vaš odnos do regionalizacije?

Andrej Šiško: Smo za ponovno uvedbo slovenskih zgodovinskih dežel: Štajerske, Prekmurja, Koroške, Krajnske in Primorja (Istra in Goriška). Ob tem je potrebno jasno povedati, da smo letos 24. 6. eno izmed teh dežel – Štajersko že ustanovili, a o tem ni hotel poročati nobeden medij, čeprav smo novico poslali na 1.400 novinarskih naslovov.

Romana Tomc: Kot že rečeno: Slovenija ni samo Ljubljana, in da, seveda podpiram regionalni razvoj ter decentralizacijo.  Vlada je podpisala 300 milijonov evrov vredno pogodbo z Ljubljano, kjer bo poskrbela za sofinanciranje in izvajanje večjega števila projektov, nismo pa še zasledili, da bi storila podobno tudi za druge regije. Favoriziranje glavnega mesta v primerjavi z drugimi mesti v državi ni dobro.

Sicer pa imamo že od leta 2006 vzpostavljene ustavne podlage za dejansko izvedbo decentralizacije in uveljavitev načela subsidiarnosti, saj smo takrat v ustavi opredelili pokrajine, in sicer v okviru državne ureditve. Žal pa še vse do danes ni bilo dovolj politične volje, da bi pokrajine dejansko bile tudi ustanovljene.

- Kako razbiti politični, gospodarski in razvojni monopol prestolnice?

Andrej Šiško: Prav ponovna ustanovite zgodovinskih dežel bo to povzročila.

Romana Tomc: Ena od možnosti bi bila ustanovitev pokrajin, dokler pa le-te niso ustanovljene, pa je zagotovo pomembno, kako na različne regije gleda slovenska oblast. Če bi bile posamezne državne institucije razporejene po celotni državi, ali pa če bi se vlada, tako kot se je pogodila z Ljubljano, zavezala tudi z drugimi regijskimi mestnimi občinami za spodbujanje in za razvoj, menim, da bi to bili dobri koraki na poti k razbijanju monopola prestolnice. Tako pa aktualna oblast žal, dela korake k popolni centralizaciji, tudi z na primer nekaterimi namerami po ukinitvi mestnih občin, čemur smo že bili priče v preteklosti.

- Kateri evropski model regionalizacije bi bil po vašem mnenju najprimernejši za Slovenijo?

Andrej Šiško: Imamo svoj model, ki temelji na več stoletni državnosti nekdanjih slovenskih dežel, ki sem jih naštel zgoraj.

Romana Tomc: Težko bi kar prenesli kakšnega od modelov k nam, saj vsak model s sabo nosi določene prednosti in slabosti. Menim, da bi bil slovenski sistem, v kolikor bi bile uvedene pokrajine, lahko zelo učinkovit in s tem tudi primeren za našo državo.

Vinjeta

- Vinjeta na cesti Italija-Hrvaška povzroča velike težave lokalnem prebivalstvu, saj se tujci poslužujejo lokalnih cest. Podpirate njeno odpravo na tem odseku?

Andrej Šiško: Ne podpiram, podpiram pa strožji nadzor za tujce na lokalnih cestah in njihovo dosledno kaznovanje, saj jih lahko na ta način spravimo na avtoceste.

Romana Tomc: Iz slovenskega vinjetnega sistema je, kolikor sem seznanjena, izvzet samo predor Markovec,  do česar je prišlo, ker se je obalna cesta zaprla in namenila sprehajalcem in turizmu, na obali pa ni bilo druge alternative za promet, razen skozi naselje. V kolikor bi vlada dobila pobudo, da se ukine vinjete na določenih odsekih po različnih cestah v državi, bi takšno pobudo seveda morala strokovno preučiti in če bi se pokazalo, da gre za identične okoliščine kot pri predoru Markovec, bi bilo treba ravnati enako in vinjete ukiniti.

Razvojni potencial slovenske Istre

- Ali ima Istra po vašem mnenju ustrezno gospodarsko in družbeno težo v državi? Je torej dovolj prisotna, ko gre za razvojne spodbude in nove priložnosti?

Andrej Šiško: Žal Istra tega nima, kot tudi ne ostale slovenske trenutne regije oziroma bodoče dežele. Dvomim tudi, da je Istra dovolj prisotna, ko gre za nove razvojne spodbude in priložnosti.

Romana Tomc: Ne, teža, ki jo ima Istra v državi, je premajhna. V slovenski Istri ni skupnega koncepta razvoja, čeprav celotna slovenska Istra nudi široko paleto možnosti razvoja in tudi mednarodnega povezovanja, predvsem pa bi se lahko usmerila na projekte s področja turizma, kmetijstva, kulture (npr. slikarske, igralske, glasbene in druge kolonije). Ko govorimo o razvojnih spodbudah in novih priložnostih financiranja, je tega premalo. Sicer obstaja nekaj evropskih čezmejnih programov, za katere upam, da bodo uspešni.

- Včasih smo govorili o razvojni osi Koper-Ljubljana-Maribor, na Koper pa se v glavnem pozablja. Tudi tako, da v Kopru razen univerze ni sedeža nobene od osrednjih državnih institucij. Katera od državnih institucij naj bi po vašem mnenju sodila v Koper (kot Pošta v Mariboru npr.)?

Andrej Šiško: V Kopru ima sedež Uprava RS za pomorstvo, kar je pravilno. Seveda pa bi tam lahko imela sedež še kakšna druga državna institucija.

Romana Tomc: Žal mi je, da naše obmorsko mesto Koper nima večje teže tudi, ko govorimo o državnih institucijah. Na državni ravni je bil premajhen premik v smislu decentralizacije. V Koper bi gotovo sodile institucije, povezane z morjem, preučevanjem morja, pomorstva, ladjedelništva, turizma, kmetijstva. Eden od korakov postavljanja obalnih mest v ospredje je bil tudi projekt Evro-sredozemske univerze, ki smo jo vzpostavili v letu 2008, v času prve vlade Janeza Janše. Evro-sredozemska univerza je tudi ena od prednostnih projektov Unije za Sredozemlje.

- Po Brexitu se nekatere evropske institucije že selijo iz Velike Britanije. Katero bi postavili v Koper?

Andrej Šiško: Vidite lahko, da Slovenija v EU nima prave pozicije in realno žal ni za pričakovati, da bi k nam dobili kakšno pomembnejši evropsko institucijo, pa ne le v Koper.

Romana Tomc: O tem, katero evropsko institucijo prenesti v Slovenijo, je težko govoriti. Če bi sledila željam, bi rekla seveda najpomembnejše, toda realnost je drugačna. Navadno se države članice o tem pogajajo.

Drugi tir in razvoj pristanišča

- Ste zadovoljni z izidom referenduma o drugem tiru?

Andrej Šiško: Ne, niti z udeležbo, niti z rezultatom.

Romana Tomc: Obžalujem, da kvorum za referendum ni bil dosežen in da ne bomo ponovno razmislili o samem projektu. Sicer smo zagotovo soglasni, da potrebujemo moderno železniško infrastrukturo, ki bo omogočila tudi ustrezno podporo razvoju našega pristanišča - Luke Koper - in zaradi česar bi Slovenija lahko postala tudi za tuje partnerje logistično zanimiva država. Obenem pa ne smemo pozabiti, da je z denarjem vseh nas, davkoplačevalcev in davkoplačevalk, treba ravnati odgovorno in gospodarno. Več kot očitno je, da je ta projekt precenjen. Pravzaprav ne vemo niti tega, kdo bo investitor. Morda tujci, morda pa bo breme padlo kar na nas vse. Ne le na finančnem, tudi na drugih strokovnih področjih, je pomislekov veliko. Argumentiranih odgovorov pa malo.

Boris Popovič: Izid referenduma je bil pričakovan, z njim so volivke in volivci jasno povedali, da je bil referendum nepotreben in da ne bodo dopustili, da se na tako pozitivnih projektih na silo ruši vlada. Zakon nikakor ni popoln, kljub temu pa državljani z njim ogromno dobimo. Dobimo dvotirno železniško povezavo med Divačo in Koprom, obstoječi tir pa se ukine, kar je za naše prebivalce izrednega pomena. Končno bodo lahko živeli, kot vsi ostali. Tako za Luko kot za našo logistiko je izrednega pomena, da se z izgradnjo drugega tira prične čim prej. Kot veste sem bil sprva na strani pobudnikov referenduma, a je vlada nato sprejela določene zaveze, zaradi katerih je referendum postal brez pomena.

- Kje vidite koprsko pristanišče v prihodnjih desetih/dvajsetih letih?

Romana Tomc: Prednosti Kopra sta gotovo geografska lega in bližina trgov srednje in vzhodne Evrope. Je pa prihodnost vseh severnojadranskih pristanišč odvisno od interesov držav, kjer ta pristanišča so, od poslovne politike posameznih pristanišč in od prioritet, ki si jih države zastavljajo na področju logistike.

- Bi se moralo koprsko povezati z drugimi severnojadranskimi pristanišči (Reka, Benetke Trst)?

Andrej Šiško: Pomembneje je, da ima pristanišče Koper ustreznejšo povezavo z zaledjem in preostalo Slovenijo.

Bodeča žica

- Jeseni naj bi prišlo do novih migrantskih valov. Je bodeča žica pravi odgovor nanje?

Andrej Šiško: Bodeča žica ni ravno najbolj ustrezen odgovor nanje, pač pa boljše fizično varovanje in takojšnja ter dosledna vrnitev nelegalnih migrantov na Hrvaško oz. v državo od koder bi prišli.

Romana Tomc: Ko se je odprla Balkanska migrantska pot, je bila postavitev ograje nujna. Žal je slovenska vlada ograjo postavila, ko zanjo v danem trenutku ni bilo več potrebe. Je pa dejstvo, da so mednarodne razmere nepredvidljive in se lahko Balkanska migrantska pot kadarkoli znova odpre. In najti je treba ustrezen način za zavarovanje naših meja.

Boris Popovič: Rezalna žica brez uporabe žive sile nam pri varovanju meje ne pomaga prav nič. Mi živo silo, torej policijo imamo, žice ne potrebujemo. Ta žica je izrazito negativno vplivala na odnose s Hrvaško. Veliko prostoživečih živali, ki se zaplete v rezalno žico, porezane umirajo počasi in v velikih mukah vsakodnevno. To aktualnega predsednika države očitno ne moti in jaz tega ne morem verjeti. Obalni župani in župani hrvaškega dela Istre smo se takoj ob postavitvi te rezalne žice burno odzvali in zahtevali umik le-te. Zahtevali smo sestanek s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, a prišli smo le do notranje ministrice. Povedali smo ji, kako škodljiva je ta žica in obljubljali so nam, da bodo premislili in skušali ukrepati drugače. Seveda od tega ni bilo nič. Ko bom predsednik države, bom storil vse, da bo ta žica nemudoma izginila. Sedanji predsednik je v takratni vlogi predsednika vlade zakrivil referendum o arbitražnem sporazumu in rezultat je mnogo slabša rešitev meje, kot jo je predvideval sporazum Drnovšek- Račan. Ravno on je tisti, ki ni izkoristil ogromno moč, ki smo jo imeli tedaj, kot polnopravna članica Evropske Unije.

- Se vam zdi obvezna kvota za migrante sprejemljiva za Slovenijo?

Andrej Šiško: Migrantske kvote so poponoma nesprejemljive in bi jih morala Slovenija v celoti zavrniti, saj gre za ekonomske migrante in ne za begunce.

Romana Tomc: Ob zadnjih migrantskih valih so bili problemi migracij v: masovnosti migracij, ki smo jim priča, in sicer predvsem iz drugih držav v EU, pa tudi zaradi kulturne in religiozne raznolikosti. EU je sicer utemeljena na prostem pretoku ljudi, kapitala, blaga in storitev, sem pa prepričana, da očetje EU niso imeli v mislih tako masovnih migracij, kot so se dogajale v preteklih letih. Kar se tiče ukrepov, morajo iti v smeri, da se ohranja in krepi slovensko kulturo in slovenski jezik, obenem pa spoštuje tudi človekove pravice, ki jih imajo migranti in begunci.

Pred dvema letoma sem glasovala za uvedbo obveznih kvot, saj je šlo za začasno rešitev, za reševanje že nastale škode, ki je pomenila pomoč državam članicam glasovala za prerazporeditve. Verjamem namreč v to, da EU lahko obstane samo ob sodelovanju. Pritiski, pod katerimi so se znašle nekatere države v tistem času, predvsem Malta, Grčija in Italija, so bili namreč izjemni. Menim, da so jim bile ostale članice dolžne solidarno pomagati. V tistem času in v tistih okoliščinah. In v omejenem obsegu, saj je bilo največje število beguncev, ki jih lahko v EU sprejmemo, znano. Nikakor pa ni šlo za odobritev splošnega modela reševanja migrantske krize za naprej. Postalo pa je jasno, da v EU prihaja vse več ekonomskih migrantov, zato obvezne kvote, ki rešujejo migrantska vprašanja, ne podpiram. Podpiram pa legalne migracije na podlagi prijav na prosta delovna mesta, ki so razpisana po EU.

- Pred časom je Angela Merkel priznala, da je projekt asimilacije oziroma akulturacije migrantov v Nemčiji propadel. Kakšna formula za sožitje bi bila po vašem možna oz. sprejemljiva?

Andrej Šiško: Gre za načrtno naseljevanje tujerodnih in kulturno ter versko povsem drugačnih ljudi, zaradi česar do asimilacije in sožitja sploh ne more priti. Politiki, ki zagovarjajo tovrstno naseljevanje, bodo krivci za nastanek morebitne nove vojne v Evropi in morda tudi pri nas.

- Kaj bo prvo, kar boste storili kot predsednik/predsednica države za Slovensko Istro?

Andrej Šiško: Najprej jo bom obiskal in se s tamkajšnjimi ljudmi pogovoril o trenutnem stanju ter njihovih težavah in predlogih.

Romana Tomc: Spodbudila bi razpravo o položaju slovenske Istre ter odločevalce v vladi pozvala, da začnejo delati ustrezne korake zato, da bo potencial, ki ga Slovenska Istra ima, bolj prepoznaven.

Boris Popovič: Slovenija mora takoj postati učinkovita in posledično uspešna država na vseh področjih. Naredil bom vse, da bodo čakalne vrste v zdravstvu samo še zgodovina, sodstvo bo postalo učinkovito, pošteno in enako za vse. Trudil se bom, da v najkrajšem možnem času uvedemo socialno kapico, ustrezno znižamo davke in uvedemo olajšave. S tem bomo pridobili v proračun sicer res manj procentov, a veliko več denarja, katerega bomo lahko porabili za vse tisto, kar potrebujemo državljanke in državljani. Poleg tega je ena od prioritet tudi odstranitev rezalne žice na meji.

 
Podpora katalonskem referendumu
Istra
Nedelja, 24 september 2017

Cenjeni predsednik Vlade, dr. Miro Cerar,

Razmere v Kataloniji pred osamosvojitvenim referendumom 1. oktobra se iz dneva v dan zaostrujejo ter napovedujejo odkrito in morda celo nasilno soočenje med silami centralistične oblasti in demokratičnimi težnjami katalonskega ljudstva. S prepovedjo referenduma je Osrednja oblast v Madridu nevarno načela same temelje evropske demokracije, ob čemer bi moralo zaskrbeti prav vsakega državljana Evrope.

Oljka, stranka Slovenske Istre in članica združenja EFA, podpira osamosvojitvene težnje Kataloncev in njihovo pravico do samoodločanja. Zato Vas kot predsednika Vlade Slovenije

 pozivamo

  •  da se v imenu Slovenije in vseh njenih državljanov zavzamete za pravico Kataloncev do referenduma, na katerem bodo odločali o samostojnosti Katalonije;
  • da ponudite Kataloncem vso podporo in pomoč, ki jo Slovenija lahko nudi;
  • da obsodite ukrepe španske vlade v Madridu, ki na vseh ravneh in na vse načine preprečuje izvedbo referenduma;
  • da zahtevate od Evropske komisije, da zaščiti temelje evropske zakonodaje in s tem pravico do referenduma in samoodločanja.

Oljka, stranka Slovenske Istre, opozarja, da se moramo prav državljani Slovenije vedno znova postaviti v bran demokraciji in pravici do samoodločanja. Brez teh vrednot še danes ne bi imeli svoje države. Zavedati se moramo, da pravica do samoodločanja ni nikoli zagotovljena, temveč se moramo zanjo vedno znova boriti.

Ob katalonskem referendumu je zato na kocki veliko več kot zgolj nastajanje nove države. V igri so temeljna demokratična načela evropske misli, na udaru so demokratične vrednote, ki edine lahko zagotovijo trajni mir na stari celini.

 S spoštovanjem,

Valter Krmac, predsednik

 
Potrebujemo dva tira in ne zgolj drugi tir
Istra
Petek, 22 september 2017

Zakon o drugem tiru je še eden od zgrešenih projektov vlade Mira Cerarja.

Oljka, stranka Slovenske Istre, podpira izgradnjo železniške povezave Koper-Divača, vendar ne pod pogoji, ki jih predvideva vladni zakon. Zato pozivamo vse Istrane, da na nedeljskem referendumu glasujejo PROTI.

Zakona o drugem tiru je tako pomanjkljiv in luknjičav, da ga naj bi celo ena od koalicijskih strank ne podpirala, čeprav ga je na glasovanju podprla. Vladna stranka namreč opozarja na izvedbene,  javnofinančne in korupcijske nevarnosti spornega zakona. Svoje pomisleke o zakonu so izrazile tudi druge državne institucije: Računsko sodišče tako govori o nedorečenosti zakona in o neprimernosti njegovega sprejemanja po hitrem postopku, Protikorupcijska komisija pa opozarja na velika korupcijska tveganja, ki jih zakon omogoča.

Stranka Oljka se zaveda, da je drugi tir nujen za razvoj koprskega pristanišča in celotne Istre, vendar gradnje ne podpira za vsako ceno. Prepričani smo, da je izbrana trasa napačna in bi vlada morala upoštevati predloge strokovnjakov okoli civilne iniciative. Zavedati se tudi moramo, da razvoj pristanišča terja sodobno dvotirno železnico, medtem ko vlada ponuja samo en tir. Izgradnjo drugega namreč zakon potiska v megleno prihodnost in nejasne razmere.

Stranka Oljka je prepričana, da je drugi tir tako pomembna infrastruktura, da ga moramo sami zgraditi in z njim tudi sami upravljati. Tretje države, pa najsi bo Madžarska ali katera druga srednjeevropska, tu nimajo kaj početi. Tega bi se morala zavedati vsaka poštena vlada. Vlada Mira Cerarja pa očitno ustvarja razmere za zakonito krajo davkoplačevalskega denarja. Pred leti smo to že doživeli, ko je takratna vlada kar po hitrem postopku iz naših žepov pobrala dobre tri milijarde evrov za sanacijo bank. Utemeljitev: banke so slabo poslovale in jim je treba pomagati. Od kod najlaže vzeti? Iz naših želov, seveda. Halo????

Danes je vlada sprejela zakon za milijardno investicijo, v katerega še vladni partnerji ne verjamejo! Zakon je sprejela po hitrem postopku in se s tem izognila poglobljeni javni razpravi, soočenju različnih mnenj in drugačnim predlogom. Z drugo besedo: odprla je pot mešetarjenju in netransparentnemu upravljanju z našim denarjem. In temu je treba narediti konec.

Stranka Oljka poziva vse Istrane, da se v nedeljo udeležijo referenduma in glasujejo PROTI zakonu o druge tiru. Le tako se bomo uprli vladnemu izsiljevanju s časovnimi omejitvami in zaščitili svoje in (tudi) državne interese.

 
Lokalni odbor Oljka Piran z novim vodstvom
Piran
Sobota, 24 junij 2017

Člani stranke Oljka, lokalnega odbora Piran, so na nedavnem zboru članstva izvolili novo vodstvo. Novi predsednik LO Piran je Aleksij Tomljanovič, dosedanji podpredsednik. Gospa Irena Dolinšek, prva predsednica LO Piran, se je od aktivne politike poslovila konec lanskega leta in odstopila z mesta predsednice, saj se želi v polni meri posvetiti dobrodelnim in humanitarnim dejavnostim. Za njen prispevek se ji iskreno zahvaljujemo in želimo veliko uspeha tudi v prihodnje.

Člani lokalnega odbora so soglasno podprli izvolitev novega predsednika Aleksija Tomljanoviča, za podpredsednika je bil prav tako soglasno izglasovan Onelio Bernetič, medtem ko sekretar lokalnega odbora ostaja Dejan Dobravc.

Aleksij Tomljanovič, novo izvoljeni predsednik:"Primarni cilj stranke ostaja zavzemanje za regijo Istra. Dovolj je bilo izkoriščanja in uničevanja s strani tistih, ki ne živijo in ustvarjajo tu, ampak bi samo jemali - od tu, nam. Kot predsednik lokalnega odbora bom naredil vse, da se povežemo s tistimi, ki razmišljajo enako ali podobno in da skupaj ustvarimo pogoje za osvoboditev vseh teh vezi in spon neke obremenjujoče politike, ali če hočete, politike slabe prakse. Dejstvo, da je Oljka nedavno nazaj postala pridruženi član EFA (European Free Alliance, stranke, ki je zastopana v EU parlamentu) nam bo sigurno v veliko pomoč na tej poti regionalizacije, medtem ko nas na občinskem nivoju čaka ogromno dela. Naša občina ni v zavidljivem položaju in čaka nas nekaj let trdega dela - samo, da jo vrnemo na izhodišče nula, kaj šele da bi bili tam, kjer bi morali biti, trend setterji. Napredek, delovna mesta, kvaliteta življenja, ustvarjanje pogojev za naše potomce – to je tisto, kar moramo zasledovati."

Io stesso provengo dall'economia reale, altrimenti detto, devo guadagnare da solo il pane quotidiano per me, per la mia famiglia e per i miei dipendenti. Pertanto posso affermare che le condizioni per l’imprenditoria sono molto trascurate nel nostro comune. Precisamente, creare le condizioni per l’imprenditoria (nell’ambito del programma e delle idee “Oljka”) nel nostro comune, sfruttare le possibilità e opportunità che il nostro ambiente offre. Senza dubbio ci sono più gruppi trascurati, perciò uno degli obiettivi del mio lavoro, sarà anche una più stretta collaborazione con la Comunità degli Italiani e operare in direzione degli interessi reciproci, dobbiamo congiungerci sia nella parte slovena sia oltre confine. Sono assolutamente d’accordo che rimane quale primo e principale obiettivo la regione Istria. Secondo la mia opinione, unica.

 
Računsko sodišče izdalo pozitivno mnenje o poslovanju Oljke
Istra
Četrtek, 22 junij 2017

Poslovanje Oljke je bilo v letu 2015 pozitivno ter skladno z Zakonom o političnih strankah in Zakonom o volilni in referendumski kampanji. To je povzetek revizije poslovanja Oljke, stranke Slovenske Istre, ki jo je za leto 2015 izvedlo Računsko sodišče (RS).

V svojem poročilu RS najprej oceni ustreznost strankinih ustanovnih aktov in dokumentov,  pristojnosti vodilnih oseb in organov ter njihovo skladnost z zakoni. Revizija nadalje zajema kontrolo strankinih prihodkov, odhodkov, premoženja in posojil. Predmet nadzora so tudi podatki o fizičnih osebah, ki stranki donirajo znesek, višji od povprečne bruto plače v predhodnem letu. Na vse navedene postavke RS ni imelo pripomb.

Revizijsko poročilo je objavljeno na:

http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K79212EA2B1B21DDEC1258144003D7194?openDocument&appSource=91F2455D38551D7CC1257155004755A7

 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 Naslednja > Konec >>

.